Politik v sferi visokega šolstva

Na zasedanju Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki ga vodi poslanec SDS mag. Branko Grims, se je predstavil kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Mag. Grims je uvodoma poudaril, da je tudi na področju visokega šolstva v koalicijskem sporazumu odsotnost merljivih ciljev in nalog, zato je kandidata prosil, če lahko natančneje opredeli cilje koalicije. Mag. Grimsa je zanimalo tudi, kakšna bo vloga Slovenske akademije znanosti in umetnosti pri oblikovanju vladne politike. To vprašanje je zanimivo predvsem v luči dejstva, da bo najverjetnejši minister v vladi tudi prof. Žekš, ki je pravzaprav dve desetletji krojil znanstveno politiko Slovenije. Poslanec SDS Aleksander Zorn je opozoril na trditve zdajšnje koalicije, da v Sloveniji prihaja do privatizacije visokega šolstva, kar pa ne drži. Kandidata je zato vprašal, kaj meni o tem, glede na to, da v Sloveniji ni privatizacije visokega šolstva, saj se ni še nobena državna ali javna visokošolska institucija spremenila tako, da bi postala zasebna. Vse zasebne institucije so nastale kot dopolnilo in nikakor ne kot nadomestilo javnim visokošolskim institucijam.

V zvezi s tem je Zorn postavil tudi vprašanje, ali je po kandidatovem mnenju visoko šolstvo manj dostopno za študente, ko gre za zasebne fakultete in univerze. Politika podeljevanja koncesij in zmanjševanja izrednega študija je namreč povečala obseg razpoložljivega rednega študija, torej študija brez šolnin. Zorn se je dotaknil tudi stališča nove koalicije, da naj bi koncesije omogočale prelivanje državnega denarja v zasebne žepe. Ob tem je poudaril, da je koncesija ukrep, namenjen zagotavljanju študija brez šolnine, in je nesporno del politike zagotavljanja enakih možnosti za študente. Koncesija ne pokriva stroškov delovanja zasebnega visokošolskega zavoda, temveč izključno stroške izvajanja študijskega programa po posamičnem študentu. Če koncesij ne bi bilo, bi bil marsikateri predvsem socialno šibkejši študent prikrajšan za študij, ki si ga želi, je še poudaril Zorn. Glede na zapisano v koalicijski pogodbi, da naj bi Svet RS za visoko šolstvo nadomestila Agencija za kakovost visokega šolstva, je poslanec Zorn kandidata Golobiča vprašal, ali bodo potem svet dobesedno ukinili.

Poslanca SDS Ivana Grilla je zanimalo, za koliko se bo povečevalo sredstva za vlaganje v znanost in tehnološki razvoj, ter katere interdisciplinarne raziskovalne programe, ki bodo sposobni enakopravno sodelovati z novimi infrastrukturnimi centri v Evropski uniji, bodo izbrali. Zanimalo ga je tudi, ali namerava podpreti uvajanje tujega jezika v programe fakultet oz. visokošolskih zavodov. Prav tako je želel odgovor na vprašanje, ali bo podprl ustanovitev vsaj še dveh državnih fakultet v Novem mestu oziroma na Dolenjskem, katerih programi so v postopku akreditacije.

Poslanec SDS Dr. Vinko Gorenak je kandidata vprašal, kako gleda na velikost ljubljanske univerze z vidika programov in kakšno je njegovo mnenje glede habilitacij in zapiranja univerzitetnega prostora. Poslanka SDS Eva Irgl pa je kandidata ob koncu povprašala, ali kot družboslovec namerava nadaljevati s strategijo povečevanja vpisov na tehnične in naravoslovne smeri, ob tem pa posledično zmanjševanja vpisa na družboslovne smeri.

Kandidat za ministra Gregor Golobič na večino vprašanj ni imel konkretnih odgovorov, očitno pa se bo moral tudi dodatno poučiti o sferi, v katero vstopa, saj npr. na vprašanje, kakšno vlogo bo imela v bodoče Inženirska akademija Slovenije, ni vedel, da je bil v preteklem mandatu že sprejet zakon o IAS, ki določa tudi njen status. Sprva tudi ni vedel, kaj sama kratica IAS pomeni. Verjetno gre pri tem za posledico dejstva, da, kot je sam poudaril v predstavitvi, njegove kandidature ne kvalificirajo znanstvene akademske reference, ampak politične kvalifikacije.