Politični zaporniki: Sodba je bila določena že v naprej

Pogovorni večer je potekal v polni občinski dvorani v Novi Gorici, zgodovinski oris dogajanja v delavnih taboriščih in zaporih ter pot k osamosvojitvi je orisala dr. Valič Zver, poslanka v Evropskem parlamentu pa je v uvodu poudarila: “Za osamosvojitev smo potrebovali politično in pravno podlago, z odločitvijo na plebiscitu pa smo postavili politiki ultimat, da uresniči več stoletne hotnje slovenskega ljudstva po samostojni in neodvisni Sloveniji.”
 
Prebujanje naroda in zahteve po demokratizaciji družbe pa so tesno povezane s procesom proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu, znanem kot procesu proti četverici. David Tasič, tretja črka v procesu JBTZ, kolumnist, dopisnik in publicist v številnih jugoslovanskih medijih, od leta 1981 do 1989 pa novinar in urednik pri časopisu Mladina, je z intervjuji s političnimi disidenti in časopisno rubriko o Golem otoku sprožil burne odzive, leta 1988 pa je bili aretirani, zaradi domnevne izdaje tajnih vojaških dokumentov. Sojenje je potekalo na vojaškem sodišču v srbohrvaščini, proces pa je bil zaprt za javnost.

“Pričakoval sem, da me bodo zaprli, vendar nisem pričakoval sojenja pred vojaškim sodiščem, saj niti vojaških tem nisem obravnaval,” je dejal Tasič. Na politično montiranem sodnem procesu je bil obsojen na 5 mesecev zaporne kazni, Beograd pa je kazen podaljšal še za 5 mesecev. Med prestajanjem pripora je bila na strani četverice javnost in civilna iniciativa, Tasič pa je s časoma pričakoval tudi zlom komunizma.

“Med Odborom za varstvo človekovih pravic in Odborom 2014, v aktivnosti katerega sem se tudi sam vključil, obstajajo vzporednice, predvsem v spoznavanju, da je v pravosodju nekaj narobe. Ljudje vidijo, da sodniki kršijo človekove pravice in, da lahko tudi sami postanejo del sodne farse,” poudarja Tasič, predsednik novonastalega društva Politični zaporniki, kamor so k članstvu povabljeni vsi nekdanji zaporniki in zapornice komunističnih zaporov in taborišč, svojci pomorjenih med in po drugi svetovni vojni, oškodovanci v procesu nacionalizacije in obveznih oddaj, žrtve montiranih sodnih procesov ter vsi ostali, ki so pripravljeni ohranjati spomin in obraz slovenskega naroda ter prispevati k resnici, spravi in sožitju.

Sledila je razprava in izmenjava mnenj, dr. Valič Zver pa je poudarila: “Za vse žrtve komunističnega režima vztrajamo v iskanju resnice.” Zbranem občinstvu je pokazala tudi slikovno gradivo zaporniških celic na Beethovnovi v Ljubljani in jim dejala: “Totalitarni sistem melje ljudi do konca. Mlade je treba o tem učiti,” gospod Tasič pa je dodal: “Mlade je potrebno ozaveščati, da smo se za lastno državo borili.”