Politični pritiski na tožilstvo

Zares in LDS pritiskata na Pahorja, da naj zamenja Brezigarjevo. Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je na današnji novinarski konferenci predstavil zahtevo za sklic izredne seje Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Dejal je, “v tem trenutku poteka koalicijski sestanek na temo odstavljanja generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Če pa to povemo z nekoliko drugimi besedami, bi pa lahko rekel, da v vladni palači v tem trenutku poteka izsiljevanje dveh predsednikov koalicijskih strank Zares in LDS predsednika vlade”. Po njegovih besedah predsednika vlade pritiskajo v kot in ga politično davijo. Gorenak je prepričan, da namesto, da bi vlada reševala stvari ki jih mora reševati, to pa je gospodarska kriza, očitno počne druge stvari. “Očitno je, da se izvajajo politični pritiski na tožilstvo, zato smo v PS SDS zahtevali sklic nujne seje Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje”, je dejal. Obenem je spomnil, da se je zadeva se začela 8. julija 2009, ko so na Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje obravnavali poročilo o delu tožilcev. “Takrat je Brezigarjeva predstavila poročilo za leto 2008 in vsi parametri, ki so bili povedani, za čas njenega vodenja tožilstva kažejo na pozitivne premike v številu primerov, obtoženih primerov, vloženih obtoženih primerov obtožnic itd” ,je razložil in dodal, “kljub temu je doživela na odboru kar precej napadov na njeno delo in veliko očitkov na slabo delo tožilstva”. Gorenak je že takrat zelo jasno povedal, da se je pričelo njeno odstavljanje.Sejo 8. julija 2009 so prekinili, ker je iz časovnih razlogov niso mogli končati. 16. julija je Cveta Zalokar Oražem komentirala za tisk obtožnico zoper Berglunda in trdila, da je obtožba neutemeljena. “Kot da bi bila Zalokar Oražmova tožilka in ne političarka”, je povedal poslanec. Razložil je, da je 21. julija 2009 Zalokar Oražmova pozvala ministra Zalarja, da naj reši zadevo. “25. julija 2009 mu je ta ista poslanka poslala poslansko vprašanje, ki se nanaša na odprto zadevo, kjer ga je pozvala, da naj zadeve razišče”, je pojasnil Gorenak. Kot je dejal, ji je minister Zalar odgovoril, da ji bo naknadno odgovoril in uvedel nadzor na delom ljubljanskega tožilstva. “2. septembra 2009 smo mi sejo odbora nadaljevali in Cveta Zalokar Oražem ni imela dovolj časa, da bi preučila gradivo, zato smo jo po volji koalicije po kratkem času tudi prekinili. Ampak očitno je, da je tu šlo za nekaj drugega”, je prepričan dr. Gorenak. Pojasnil je, da je 3. septembra 2009 generalna državna tožilka uvedla nadzor nad ljubljanskim tožilstvom in ugotovitve niso kazale bistvenih pomanjkljivosti. “Istega dne se pojavi na tožilstvu nenapovedan nadzor s strani ministra Zalarja.To je bilo prvič v zgodovini, da se je pričela nadzirat t.i. odprta zadeva” je še povedal in dodal: “Pri tožilskih zadevah situacija ni tako enostavna. Sodna veja oblasti ima tri inštance, prva, druga, tretja, stvar lahko pride tudi do Ustavnega sodišča, kar pomeni, da sodniki na nek način eden drugega kontrolirajo”. Kot je pojasnil, pri tožilcih stvar preprosto ni taka. “Ko tožilec dobi zadevo v roke in se odloči in reče, tukaj bom vložil obtožnico in jo tudi vloži, kar potem preiskujejo na sodišču, potrjujejo ali ovržejo. Če pa se tožilec odloči in ne vloži obtožnice, potem v tej državi ni nikogar in nobenega nadzora nad tem tožilcem, ki bi lahko to odločitev nekako spremenil” je razložil dr. Gorenak. Sledilo je dopisovanje, ljubljanska tožilka je odklonila nadzor, saj odločba o nadzoru ni imela nobene utemeljitve, zakaj ta nadzor. Gorenak je nadalje pojasnil, da je 10. septembra 2009 vlada pozvala Brezigarjevo, da se opredeli do nadzora in 24. septembra 2009 je bil nadzor uveden.Nadzor je trajal od 25. septembra do 29. septembra 2009. “Vmes smo imeli tudi sejo odbora, ki pa smo jo spet na zahtevo Cvete Zalokar Oražem po parih minutah prekinili, češ počakajmo rezultate nadzora”, je pojasnil dr. Gorenak. Povedal je, da je poročilo na vzorčnem primeru ugotovilo nekatere nepravilnosti in pomanjkljivosti pri t.i. sopodpisu in prenašanju zadeve od enega do drugega tožilca. “Trdili so tudi, da je narobe tudi to, da je vodja tožilstva zadevo prevzela, ampak ne zato, ker ne bi smela, pač pa zato, ker ni bila formalno na nekem razporedu dela”, je pojasnil dr.Gorenak. Kot je še povedal, se je v nadaljevanju dogajalo naslednje, “minister razglasi te nepravilnosti za lomljenje hrbtenice tožilcev, kot da bi nek notranji nadzor v tožilstvu bil kaj posebej hudega”. Po njegovem je večji problem, če se na tožilca spravi nekdo iz politike in mu vsiljuje svoje rešitve. “Po ministrovem je šlo takrat za lomljenje hrbtenice, nezakonitosti, velike nepravilnosti itd. Poudarjam, niti enega tega izraza ni v poročilu nadzorne skupine” je povedal poslanec SDS.Odziv ministra je po njegovem mnenju nenavaden. “8. januarja 2010 je poslanka Zalokar Oražem od mene že zahtevala nadaljevanje seje, scenarij je bil jasen. Zahteva za plenarno sejo DZ, na kateri bi se obravnavalo to poročilo”, je pojasnil in dodal, “12. januarja so sestanki s tožilci in do končne odločitve 21. januarja, ko minister Zalar pove, izdal bom obvezna navodila”. Služba vlade za zakonodajo mu je povedala, da ta navodila niso potrebna, da niso ustrezna in da posegajo v zakon oziroma spreminjajo zakon z navodilom. “24. januarja smo imeli predvideno nadaljevanje seje odbora, kjer bi morali obravnavati poročilo o delu tožilstva za leto 2008 in sprejeti sklep, da se poročilo o delu tožilstva obravnava na plenarni seji DZ” je razložil dr. Gorenak in dodal “nekaj dni pred sejo je bil tisti znani klic predsednika vlade Pahorja generalni državni tožilki, kjer ji je izrazil pričakovanje, da bo vodila tožilstvo do konca mandata. Po njegovim besedah je to je pomenilo za koalicijo, zlasti pa za Zalokar Oražmovo, neprijetno situacijo. “Tik pred sejo odbora je pristopila k meni in rekla, da naj skušam sejo čim prej končati. Rekla je, da bodo tisti sklep, ki so ga vložili, da gre poročilo o delu tožilstva na obravnavno na plenarno sejo DZ, sami vrgli. To pomeni, da je videla, da politične zmage nad Brezigarjevo ni, saj ji je stopil v bran predsednik vlade”, je pojasnil. kot je povedal, so tisto sejo zelo hitro končali, koalicija je sama zavrnila sklep, ki ga je sama predlagala.Nadalje je dr. Gorenak povedal: “To, kar se zdaj dogaja, je pa tudi nekaj nenavadnega. Odstop Hrastarjeve, nesporno je, da je navedla nezaupanje in komuniciranje mimo nje, to je potrdila tudi generalna državna tožilka. Vendar, kaj vidi v tem minister Zalar? On vidi v tem pa nezakonita in protiustavna dejanja. O nezakonitosti odločajo sodišča, o protiustavnosti odloča ustavno sodišče. Ali je mogoče Zalar postal v popoldanskem času sodnik? Mogoče ustavni sodnik?” Dr. Gorenaku  se zdi posebej kontradiktorno to, da je Barbara Brezigar po mnenju koalicije kriva, ker ljubljansko tožilstvo ne dela dobro. Kriva je celo, ker tožilec v Kopru slabo pripravi obtožnico. “Zdaj pa pravijo, da je Brezigarjeva kriva, ker je komunicirala s podrejenimi. Tega si ne znam razložiti. Torej po mnenju Zalarja s podrejenimi ne sme komunicirati, ker je to nezakonito in protiustavno, čeprav je ravno Brezigarjeva odgovorna za delo podrejenih”, je pojasnil. Dejal je še, da sedaj, ko LDS in Zares grozita z izstopom iz koalicije, ne mislita resno. Ob tem se je vprašal kdo sploh so ti igralci.  “Kresalova je dobila 904 glasove na volitvah, Pahor jih je verjetno dobil par tisoč. Moč Kresalove se izraža v petih poslancih in skozi to moč 904 glasov izsiljuje predsednika vlade, ki je na volitvah zmagal. Teža politične stranke SD je šestkrat večja kot LDS, pa se kljub temu to dogaja”, je razložil dr. Gorenak. Po njegovem gre zgolj za grožnje in čisto nič drugega. “Če Pahor ne bo zamenjal Brezigarjeve, bodo vseeno ostali v koaliciji. Bodo sicer godrnjali, nič pa ne bodo ukrenili, saj dobro vedo, da imajo še dve leti in pol časa, da ustvarjajo lobije, da ustvarjajo mreže, kartele v korist sebe in svojih prijateljev”, je zaključil dr. Gorenak.