Politični pritiski koalicije

V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka. Zadnje čase smo priča koalicijskim političnim pritiskom na nekatere institucije in organe.

Tako se je pod hudim vladnim pritiskom znašlo tožilstvo, saj je na osnovi političnih pritiskov poslanske skupine Zares – nova politika nad delom ljubljanskega tožilstva uveden izredni nadzor za postopke, ki so v teku. Vse v zaščito novinarja Berglunda, ki nikakor noče predložiti dokazov za obtožbe nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše, kateremu se je v času volilne kampanje obesila namišljena afera Patria.

Podoben pritisk se sedaj vrši na vodstvo sklada NEK, kateremu se mu pripisuje neodgovorno in slabo poslovanje in za portfeljsko oslabitev v višini okrog 10% vrednosti portfelja, ki je nastala izključno zaradi “sesutja” slovenskega in drugih borznih trgov. Zahteva se ugotavljanje odgovornosti odgovornih oseb vodstva sklada.
 
Ob tem je potrebno opozoriti, da se je vrednost portfelja SOD znižala za okoli 40%, podobno je pri KAD-u, vrednost delnic SBI pa se je v istem obdobju znižala za okrog 60%. To navajam zato, ker je očitno, da je bil sklad NEK zaradi dobrega gospodarjenja daleč najmanj izpostavljen. Je pa zanimivo, da prav nihče od SD, ZARES – nova politika, DeSUS in LDS ne zahteva razrešitve nikogar od vodstev SOD, KAD ali Borze. Očitno so že pravi in jih ni potrebno zamenjati.

Pri portfeljskih naložbah pa izstopa portfeljska naložba Banke Slovenija, ki je v času guvernerja Gasparija in člana Sveta Banke Slovenija Jašoviča kupila 2 delnici Lehman Brothers v višini 38 mio evrov. Ta investicijska banka je 15.9.2009 objavila stečaj in največji del v njej naloženega premoženja Banke Slovenija je izginil.

Ob tem pa sta bila oba kot nadzornika vpletena še v tajkunske kredite poslovnih bank.

Toda tudi v tem primeru nihče od SD, ZARES-nova politika, DeSUS in LDS ne zahteva ugotavljanja odgovornosti ne Gasparija in ne Jašoviča. Tudi Gaspari in Jašovič sta prava in nista primerna za zamenjavo.

Celo več. Kljub temu, da je dejanska izguba portfeljske naložbe Banke Slovenija zaradi stečaja Lehman Brothers velika in realna, sta oba napredovala – nekdanji guverner Gaspari je postal minister v vladi Boruta Pahorja, Jašovič pa je postal direktor NLB, največje slovenske banke.

Sprašujem:

1.    Na osnovi katerih kriterijev so na “udaru” nekateri, ki se jim pripisuje domnevno povzročanje škode (tožilci v primeru Berglund, vodstvo NEK), ne pa tisti, ki so povzročili dejansko škodo in sodelovali pri kreditiranju tajkunskega lastninjenja (Gaspari, Jašovič)?
2.    Se vam ne zdi, da gre v primeru tožilstva (Brezigar, okrožno državno tožilstvo v Ljubljani) in NEK-a za linč, v primeru Gaspari in Jašovič pa za nagrado, saj je prvi postal minister, drugi pa direktor največje banke v državi?
3.    Ali je to tako opevana kadrovska paradigma te vlade?

Prosim za odgovore.