Politična lustracija

Predsednik republike dr. Danilo Türk je izjavil, da nekdanjega zunanjega ministra in utemeljitelja slovenske diplomacije dr. Dimitrija Rupla ne bo postavil za ambasadorja, ker ne uživa njegovega zaupanja. Hkrati je brez utemeljenih razlogov zavrnil podpis pod odlok za imenovanje še nekaterih drugih izkušenih diplomatov na ambasadorska mesta. Ravnanje predsednika republike v tem primeru je ne samo nedopustno iz pravno formalnega vidika, temveč je naravnost strašljivo z vidika ponovnega uvajanja kriterija politične primernosti, kot smo ga poznali v času enopartijskega režima. Da je izjava predsednika republike le uvod v sezono kadrovskih čistk in politične lustracije, je potrdilo ravnanje prometnega ministra Patricka Vlačiča, ki je izjavil, da direktor Slovenskih železnic ne uživa njegovega zaupanja, zato so v tem podjetju potrebne kadrovske spremembe. Še preden je novi prometni minister sploh uspel dojeti kompleksnost problemov na železnici in še preden se je seznanil s poročilom o delu novega vodstva, ki podjetje vodi šele eno leto, je že zagrozil s čistko. Utemeljil pa jo je s političnim kriterijem. Minister Vlačič si lahko izbira svetovalce in tajnice v svojem kabinetu na podlagi osebnega zaupanja. Nedopustno pa je, da isti kriterij uporablja pri vodstvih gospodarskih družb. Tam štejejo rezultati dela. In preden jih lahko nekdo ocenjuje, jih mora poznati.

Si predstavljate, da bi prejšnji prometni minister Radovan Žerjav izjavil kaj takšnega? Ali da bi prejšnji predsednik vlade Janez Janša dejal, da npr. direktor NLB ne uživa njegovega zaupanja, zato da ga bo zamenjal? Slovenska medijska srenja bi oba pribila na križ, zahtevala njun odstop, takratna opozicija pa bi že vlagala interpelacije. Tudi kaka peticija bi poromala v tujino, pa finska levičarska TV bi verjetno naredila oddajo o totalitarizmu v Sloveniji.

Da bi bila rdeča lustracija popolna, je nova Vlada Republike Slovenije že na prvi (1.) redni seji dne 22. novembra 2008, sprejela sklep, ki je naložil ministricam in ministrom, »da se pripravi seznam na novo zaposlenih v obdobju od 3. 12. 2004 do 20. 11. 2008 po organizacijskih enotah z navedbo: od kod so prišli oziroma s katerega delovnega mesta, na katero delovno mesto so razporejeni«. Gre za popolnoma očiten politični kriterij za izdelavo seznama. Vlado Boruta Pahorja pri oblikovanju tega seznama ne zanima, kdo v državni upravi dobro ali slabo dela, ampak izključno, kdo je bil zaposlen v času prejšnje vlade. In takoj so se začele zamenjave. Najprej so bili na vrsti tisti, ki so nosili naporno breme slovenskega predsedovanja. Vsak teden se jim po vsaki seji vlade pridruži nova množica.

Se še spomnite stokrat izrečenih obljub Boruta Pahorja pred volitvami in tudi še po njih, da nihče pod nivojem državnega sekretarja ne bo zamenjan? Kakšna prevara!!!

Ob vsem tem pa doživimo še izjave, s katerimi se javno smeši lustrirane ljudi, kot je bila tista o dvornem norcu, ki jo je izrekel predsednik ZZB Janez Stanovnik. Da kdorkoli javno poimenuje dolgoletnega zunanjega ministra za dvornega norca, je nedostojno že samo po sebi. In to ne glede na to, kaj si o njem misli. Če pa na javni televiziji začne zmerjati predsednik veteranske organizacije, gospod oz. tovariš v zrelih letih, od katerega javnost že po logiki stvari pričakuje dostojanstveno in dostojno obnašanje, pa je le malo preveč. Ustavite torej konje, vzneseni zmagovalci, kajti zastrupljate zrak, ki ga dihamo vsi. Škodil bo tudi vam.