Politična levica je z vprašanjem reševanja t.i. izbrisanih politično kalkulirala
torek, 24. 9. 2013Poslanec SDS in nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak je opozoril, da se je domnevni izbris oziroma prenos iz ene evidence v drugo zgodil februarja leta 1992. “Kaj se je zgodilo leta 1993, kaj se je zgodilo leta 1994? Takrat se je Svet Evrope ukvarjal tudi z Litvo, Latvijo, Estonijo in tamkajšnjim urejanjem državljanstev. Svet Evrope je Litvi, Latviji in Estoniji priporočil model Slovenije in rekel: “Glejte, tako kot so to rešili v Republiki Sloveniji, je dobro, je solidno, dajte vi urediti na podoben način.” Namreč, ker tam so pa res naredili nekaj takega, kot politična levica trdi, da je bilo narejeno v Sloveniji, pa to ni res. Torej, če je še leta 1994, 1995 veljalo, da je model rešitve iz situacije na tem področju v Sloveniji idealen in je bil dan za zgled drugim državam, kot sem rekel, baltskim državam, moramo vedeti tudi to, da do leta 1995, 1996 izbrisanih sploh ni bilo,” je dejal dr. Gorenak.
Vprašal se je tudi, zakaj se do leta 1996 nihče od 25.671 ljudi ni oglasil in dejal, da je bilo šele takrat konec vseh hujših spopadov na območju nekdanje Jugoslavije in se je pokazalo, da je Slovenija obstala in da živi bolje kot države, nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. “Seveda je vse skupaj v spregi s slovensko politično levico, pripeljalo do tega, da civilnodružbene organizacije, Amnesty International in še nekatere druge organizacije naredijo iz tega problem, ki je eskaliral do leta 2000; ” je dejal dr. Gorenak. V nadaljevanju je spomnil na način reševanja omenjenega problema, Izpostavil je tudi predlog ustavnega zakona, s katerim bi se popravila krivica tistim, ki jim je bila storjena. “Slovenska politična desnica je bila tista, ki je rešitev nakazovala od leta 2000 in s tem problemom se jaz ne bi ukvarjal kot minister niti sedanji minister, če bi bila že v letu 2000 sprejeta rešitev,” je dejal dr. Gorenak.
V svoji razpravi je spomnil tudi na odškodnino za materialne oškodovance 2.svetovne vojne. “To so naši državljani, ki od leta 1945 čakajo pravično zadoščenje. Če bi mi bili dosledni, potem bi šli po vrstnem redu, in bi rekli, naprej so oni, materialni oškodovanci 2. svetovne vojne, zaradi tega, ker najdlje čakajo na popravo krivic,” je izpostavil dr. Gorenak. Nadalje se je dotaknil posameznih členov zakona ter za zaključek dejal, da zavrača vse tiste, ki govorijo o tem, kako je slovenska politična desnica ta problem vseskozi držala nekje v predalu, ga ni hotela rešiti in tako dalje. “Ne, situacija je obratna, mi smo z Ljudsko stranko in Novo Slovenijo problem želeli rešiti, predlagali ustrezne rešitve, ti ljudje bi že odškodnine imeli približno 10 let lahko, ker smo predlagali ustavni zakon, pa ga slovenska politična levica nikoli ni želela sprejeti. Torej, tudi izbrisanim je treba to zelo, zelo jasno povedati,” je še dejal poslanec SDS.
Poslanec SDS Jožef Jerovšek je poudaril, da je “na tej temi levica vseskozi parazitirala in bila uspešna, v mnogokrat nezaslišanem klevetanju lastne države, ki je niso mnogi ponotranjili, se niso z njo poistovetili.” Dejal je, da “levica absolutno ni bila zainteresirana v vseh preteklih letih, da se ta zadeva zaključi in reši in da se dejanske krivice popravijo.” Ob tem je dodal, da ga nihče ne bo prepričal, da se je množici petindvajset tisoč ljudi zgodila krivica. Prqav tako ga po njegovih besedah nihče ne bo prepričal, da se je krivica godila ljudem kot je gospod Todorovič, ki je klevetal to državo. “Sram naj bo tiste, ki so pljuvali po državi, da te države že ne priznajo, ker to je zaničevanja vredna država, prehoden pojav, ki bo crknila naslednji dan po ustanovitvi…” je povedal Jožef Jerovšek. Poslanec SDS Jože Jerovšek je še dejal, da se strinja s tem, da se tistim, ki so se jim zgodile dejanske krivice, država opraviči
Poslanka SDS Eva Irgl pa je v razpravi uvodoma spomnila na nedeljsko slavnostno obeležitev spomenika, ki je bil namenjen 39 otrokom, ki jih je revolucionarna oblast po vojni izstradala do smrti. “39 nedolžnih otrok je pustila umreti oziroma stradati do smrti. Ampak prav nihče od najvišjega vrha te države se te slovesnosti ni udeležil, ni pokazal pietetnega odnosa do tega dogodka in ni obsodil zločina, ki je bil storjen nad nedolžnimi otroci. Šele takrat, ko bomo znali samo dejansko priznati, kako velik zločin je bil storjen po vojni za nedolžne ljudi, potem bomo lahko lažje oblikovali skupno prihodnost tudi pri takšnih vprašanjih kot jih imamo danes na dnevnem redu,” je izpostavila.
V nadaljevanju je spregovorila o tem, da je eden izmed nekdanjih notranjih ministrov Dragutin Mate večkrat med časom, ko je bil notranji minister, pojasnjeval, da je Slovenija po osamosvojitvi sprejela ustavni zakon, na podlagi katerega sta bila med drugim sprejeta tudi zakon o državljanstvu in zakon o tujcih. “V bivši državi je bila ta problematika namreč urejena zelo specifično, saj je obstajalo državljanstvo republike. Ne glede na to, katero državljanstvo republike je oseba imela, je to zadoščalo za volilno pravico. Po osamosvojitvi pa je bilo treba v eno evidenco zavesti državljane Slovenije in vse tiste, ki so si državljanstvo uredili, vse ostalo pa v evidenco tujcev. To je nekdanji notranji minister večkrat poudaril in tudi spomnil,” je dejala poslanka SDS Eva Irgl. Spomnila je tudi na to, da je zakon takrat predvideval, da si morajo vsi državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije svoj status urediti. “Naj pojasnim, da so k temu takrat pozivale tudi upravne enote in ne nazadnje, če hočete, k temu je pozival tudi nekdanji takratni predsednik države gospod Milan Kučan. Še več, ne samo, da je predsednik države k temu pozival, da si je potrebno urediti status, k temu so pozivali tudi veliki oglasi in na teh oglasih je bilo jasno zapisano, da prihaja tisti ključni rok, ko si je potrebno urediti ali državljanstvo ali pa kakšen drugi status. Seveda je 90% oseb drugih narodnosti sledilo temu pozivu, je sledilo, ampak še vedno je ostalo 10% ljudi, ki pa tega zaradi različnih vzrokov niso storili. Eni so se odselili, nekateri so politično tudi kalkulirali, so državljanstvo med drugim tudi izrazito odklanjali in zato si tega niso uredili, kljub temu, da jih je k temu pozival sam predsednik države gospod Milan Kučan,” je dejala poslanka SDS.
Poudarila je, da prav zaradi teh stvari v Slovenski demokratski stranki že ves čas vso to obdobje, ko rešujemo ta vprašanja, ves čas stojimo na stališču, da bi morali problem izbrisanih reševati individualno in ne po tako imenovanem paketu. “Tudi moji poslanski kolegi so že uvodoma pojasnili tudi v stališču poslanske skupine, da je potrebno popraviti krivice tistim, ki se jim je krivica zgodila, tukaj nikakršne dileme, tako kot bi morali popraviti krivice tistim izpred 60-ih let, pa jih še danes nismo sposobni, nismo sposobni niti obsoditi tako krutih stvari kot je odvzetost nečesa, kar je najbolj sveto, to je življenje. Tega nismo sposobni skupno obsoditi,” je dejala poslanka SDS Eva Irgl. Po njenih besedah je to tudi glavna travma slovenskega naroda in zato imamo tudi velike težave tudi danes v sedanjem času in še se nam bodo vlekle tudi v prihodnosti, ker nismo znali razčistiti z vprašanji, ki so bila ključna za narodovo bistvo. “Šele, ko bomo to razčistili, potem bomo lahko tudi zadihali z bolj polnimi pljuči v prihodnost. Zato smo pred leti v Slovenski demokratski stranki tudi predlagali ustavni zakon, za katerega sem že takrat menila, da je najbolj pravična rešitev, ampak takrat se je kalkuliralo, na strani levice se je s tem področjem manipuliralo in kalkuliralo,” je dejala poslanka SDS.
Po njenih besedah tudi zato, ker se takratni politični levici ni dalo dopovedati, da je to najboljša možna rešitev in najbolj pravična, smo danes v situaciji, v kakršni smo. “Situacija pa je, da nam Evropsko sodišče pravi, da je potrebno to urediti in jaz se s tem strinjam, ampak mi bi to zadevo lahko na bistveno bolj eleganten, pa tudi bolj pravičen način uredili že vsaj pred 10-mi leti. Ampak takrat se nismo znali dogovoriti, ker se je, kot že rečeno, predvsem na levici glede tega vprašanja precej politično kalkuliralo.”
Poslanka SDS Eva Irgl je še menila, da je potrebno spoštovati odločbo Evropskega sodišča, “ampak vendarle pa menim, da bi bila tudi sama država danes v manjši zadregi, če bi te stvari rešili že 10 let nazaj na način, kot smo ga v Slovenski demokratski stranki ves čas zagovarjali.”
