Politična ideologija slabi slovensko prometno politiko

Predstavljene prednostne naloge Ministrstva za promet  v celoti sledijo vsebinskim prioritetam in projektom vlade Janeza Janše. Ekonomska analiza, ki bi upoštevala tudi širše vidike, bi zagotovo pokazala, da je z vinjetnim sistemom prometni sistem države finančno bolj vzdržen. V PS SDS o predstavljenih prednostnih nalogah Ministrstva za promet za leto 2009 ugotavljamo, da naloge, ki jih bo Ministrstvo izvajalo na področju izgradnje cestne in železniške infrastrukture, pravzaprav v celoti sledijo vsebinskim prioritetam in projektom iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih, ki so bile sprejete že v mandatu prejšnje vlade in da ni praktično nobenih sprememb. 

Zato nas toliko bolj preseneča izjava prometnega ministra dr. Vlačiča, da bodo s tem delovnim programom pospešili zamujeno. Nasprotno, menimo, da so bili ključni premiki in odprava zaostankov storjeni v mandatu prejšnje vlade. V prejšnjem mandatu se je občutno povečal delež proračunskih sredstev za projekte na področju državnih cest in železniške infrastrukture. Če pa se je minister dr. Vlačič že odločil primerjati zaostanek na področju razvoja infrastrukture, moramo opozoriti, da so bili ključni zaostanki na področju razvoja železniške infrastrukture narejeni prav v obdobju Drnovškove in Ropove vlade, ko je bil nacionalni program realiziran zgolj 25%.

V prejšnjem mandatu je nastal koncept razvoja modernizacije in izgradnje visokozmogljivostnih prog v obdobju do leta 2023, ki je bil predstavljen tudi komisarju za promet v Bruslju in na katerega EU ni imela pripomb. Glavni projekt nove železniške povezave med Divačo in Koprom ter Trstom in Divačo pa je bil uspešno definiran junija lani, na podlagi dela skupne mešano slovenske italijanske medvladne delovne skupine. Tedaj smo uskladili potek trase in terminski plan nadaljevanja del, Evropska komisija  pa je s poročilom evropskega koordinatorja potrdila, da projekt uspešno poteka. Izjava ministra Vlačiča, da so bili projekti zamujeni in da lahko izpadejo iz evropskega financiranja so zato brez vsake podlage. Lahko pa se bi to zgodilo v tem mandatu, če Ministrstvo za okolje in prostor ne bo takoj pristopilo k izdelavi vseh državnih lokacijskih načrtov. Ker pa umeščanje v prostor ni v resorju prometnega ministra, bodo bodoči zaostanki ministra Vlačiča usodno v rokah ministra Erjavca.

Zelo spodbudno je izzvenela tudi izjava ministra Vlačiča, da želijo s temi projekti povečati udeležbo prometa v odstotku slovenskega bruto družbenega produkta.  Škoda, da je bil pri tem zgolj načelen in ni povedal konkretne ciljne številke, da bi lahko ob koncu mandata konkretno primerjali rezultat. Sicer pa bo vse bolj jasno že ob rebalansu proračuna za letošnje leto, kjer bomo vsaj višino proračunskih sredstev namenjenih infrastrukturnim investicijam in prometnemu resorju lahko izračunali v odvisnosti od BDP in videli, če bo minister ta delež povečal vsaj v slovenskem proračunu.

Minister Vlačič problematizira sistem vinjetnega cestninjenja. V PS SDS verjamemo, da uvedba vinjet ni povzročila zaustavitev financiranja avtocest s strani Evropske Komisije. Občutek imamo, da gre v tem primeru za zastraševanje domače javnosti, ki pa nima nobene realne podlage, ne nazadnje pa so  pred časom tudi nekateri mediji  poročali, da je Komisija želela zlasti obrazložitev načrta cestninjenja v bodoče. Avtoceste končno niso več nadstandard, ampak normalen del prometne infrastrukture, namenjen široki uporabi. Vsi pozitivni učinki se lahko tudi finančno ovrednotijo. Ekonomska analiza, ki bi upoštevala tudi širše vidike, bi zagotovo pokazala, da je s tem postal prometni sistem države bolj vzdržen.

Dejstvo je, da bi tudi v primeru, če bi obdržali star sistem cestninjenja, Dars imel manj pobrane cestnine in bi imel težave z odplačevanjem kreditov. To je posredno priznal tudi minister Vlačič v odgovoru na ustno poslansko vprašanje dr. Petra Verliča na zadnji seji Državnega zbora RS. In še nekaj: likvidnostni položaj lahko zelo izboljša zniževanje stroškov, kar je uspelo upravi Darsa npr. z razpisom del, kjer je bila cena za izvedbo del za kar 24 milijonov evrov nižja od limitirane. V SDS smo prepričani, da z vinjetami ni nič narobe, če le minister ne bo popustil različnim lobijem, ki so zainteresirani za več sredstev za Dars in za velikodušne razpise. Likvidnost Darsa in odplačevanje kreditov torej ni odvisna zgolj in samo od vinjet. Če pa bi vrednotili tudi koristi države in eksterne stroške, pa bi bila celotna slika za državljanke in državljane Slovenije še boljša. Torej, zniževanje stroškov, dobro pripravljeni razpisi, pa bo ostalo več denarja za odplačevanje kreditov.

Ker rezultati medresorske delovne skupine glede teh vprašanj, kljub napovedi, da bo poročilo pripravljeno do konca januarja, še vedno niso predstavljeni, predlagamo ministru za promet, da ohrani sistem vinjet ter da v korist čimvečje pretočnosti prometa na avtocestah čimprej zahteva porušitev in odstranitev obstoječih cestniskih postaj do glavne turistične sezone.

V PS SDS načelno pozdravljamo idejo o Sloveniji kot logistični platformi. Toda iz dejanj, ki se kažejo v teh prvih mesecih, vedno bolj dobivamo občutek, da se ideja razhaja od prvih potez ministrstva. Namesto prepotrebne sinergije na področju podjetij, ki delujejo v logistični platformi, smo v teh mesecih priče ravno nasprotnemu. Zahteve štirih poslancev Brede Pečan, Marijana Križmana, Luka Jurija in Franca Jurija iz vrst Socialnih demokratov in Zaresa za izredno revizijo v Luki Koper po našem mnenju slabijo poslovni ugled zelo uspešnega podjetja. Ne smemo pozabiti, da Luka Koper kotira na  borzi in je torej najbolj izpostavljena zahtevam in preverjanjem transparentosti poslovanja. Takšne zahteve prav gotovo znižujejo ugled Luke in sprašujemo se, kdo bo po končani reviziji odgovarjal za morebitno materialno škodo in zmanjšan poslovni ugled. Ne nasprotujemo revizijam, vendar menimo, da gre v tem primeru za obračun v politične namene, ki nima nobene zveze z dejanskim poslovanjem Luke.

Podobno je minister za promet, še preden se je sploh seznanil s situacijo na Slovenskih železnicah, javno objavil, da uprava Slovenskih železnic ne uživa več njegovega zaupanja in s tem takoj posegel v zakonske pristojnosti Nadzornega sveta Slovenskih železnic, ki edini lahko imenuje in razrešuje upravo. Po našem mnenju je šlo, podobno kot v Luki Koper, za poskus politične zamenjave kadrov in nedovoljen pritisk na člane Nadzornega sveta. Z menjavo članov Nadzornega sveta je Vlada sicer uresničila svojo zakonsko možnost, vseeno pa poudarjamo, da je bila razrešitev dveh članov Nadzornega sveta, mag. Medeota in g. Košoroka, predčasna in jima mandat še ni potekel. Omenjenima nadzornikoma bi mandat potekel šele čez slabe tri leta.

Minister Vlačič pa je na tiskovni konferenci po seji Vlade povedal, da bo sedaj o usodi uprave odločal Nadzorni svet samostojno, s čimer je po naši oceni priznal, da se je s svojimi prvotnimi izjavami le prenaglil. Pričakujemo, da bo novi Nadzorni svet dal prednost vsebinskim vprašanjem. Prepričani smo, da so Slovenske železnice lahko uspešne, če bo svoj del obvez, ki jih ima Vlada kot lastnica železniške infrastrukture in naročnik javnih storitev železniškega potniškega prometa tudi uresničila skozi zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev, brez nepotrebnega poseganja v obstoječo organizacijsko strukturo Slovenskih železnic.
Dr. Peter Verlič
poslanec SDS

Posnetek novinarske konference dr. Verliča si lahko ogledate TUKAJ.