Policisti se skrivajo za stebrički na cestninskih postajah in lovijo voznike
ponedeljek, 25. 4. 2011IVAN GRILL: “Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani ministrici, minister! Strinjam se z ugotovitvijo, da je prevelika hitrost zelo pogosto glavni razlog za hude prometne nesreče in prav je, da kot družba delamo na tem, da se skuša voznike ne samo omejevati, predvsem mogoče bolj motivirati ali ozaveščati, da bi se zavedali nevarnosti prevelike hitrosti. Žal se pa ugotavlja, da je ravno delo policije na področju merjenja hitrosti, predvsem pa iskanja kršiteljev velikokrat povezano tudi s pridobivanjem, očitno, znatnih sredstev v državni proračun. Mislim, da to ni prava pot, ne nazadnje to ne prispeva k temu, da bi se tudi tiste voznike, ki so pogosto kršitelji, s tem dejansko ujelo in sankcioniralo. Velikokrat lahko vidimo, da so policijske zasede, kjer merijo hitrost, kjer so sicer z znaki označene omejitve, velikokrat tudi neracionalne, brez nekih strokovnih podlag, kar je verjetno stvar tudi drugih institucij, ne vašega ministrstva, ki ugotavljajo upravičenost takih omejitev. Še bolj pa preseneča dejstvo, kar tudi sam ugotavljam, glede na to, da se dnevno vozim po avtocesti, da se zelo pogosto postavljajo take zasede tudi na cestninskih postajah. Prav neverjetno je, ko vidimo policista, kako je skrit, dobesedno skrit za tistimi stebri, kjer s pištolo meri hitrost, ni niti avtomobilov, ni ničesar, kot da se sramuje tega. Ampak očitno je tu razlog, da čim več voznikov ujame. Strinjam se s tem, da je treba tam hitrost zmanjšati, ampak na tistih 40 kilometrov, kolikor je predpisana hitrost, pa veliko voznikov niti ne ogroža varnosti, mogoče nevede za kakšen kilometer prekorači, pa se ga potem sankcionira. Še bolj pa me je zbodlo, če seveda to drži in to vas sprašujem, da ima policija sedaj že baje kupljene radarske postaje, avtomatske, ki jih bo postavila na cestninske postaje. In me zanima: Ali ta informacija drži? Ne nazadnje glede na številna merjenja hitrosti na teh cestninskih postajah me zanima: Ali imate podatek, koliko sredstev se nabere v državni proračun iz naslova pobranih kazni na cestninskih postajah oziroma tudi nasploh? Koliko se je v letu 2010 zbralo v državni proračun preko kazni oziroma glob za vse tiste voznike, ki so prekoračili hitrost? Hvala lepa za odgovore.”
KATARINA KRESAL: “Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Ja, vsakdo od nas, tisti, ki se vozimo po cestah, verjetno ima kakšno zgodbo o bližnjem srečanju s policijo ob takšnih in drugačnih dogodkih. No, na podlagi teh vendarle ne gre sklepati, kaj je splošno delovanje policije po celotnem območju Slovenije. Kot ste sami rekli, pomembna je prometna varnost, tega smo se zavedali tudi na Ministrstvu za notranje zadeve, nobena skrivnost ni, da je to ena izmed glavnih prioritet zadnje dve leti, zato smo tudi zelo okrepili delovanje na tem področju, se povezali predvsem z Ministrstvom za promet in z Ministrstvom za pravosodje, ravno 1. julija stopi v življenje cela vrsta novih zakonov na tem področju, tudi drugačne kazni, povezali smo se s civilno družbo, z nevladnimi organizacijami in strokovnjaki in ta celovita akcija osveščanja o prometni varnosti in tudi reguliranja te varnosti je rodila kar dobre rezultate, v dveh letih kar prepolovitev smrtnih žrtev, to je lep dosežek in mislim, da moramo na tem področju delati naprej. Kot ste sami rekli prej, je hitrost eden od tistih glavnih dejavnikov, ki pripelje tudi do najhujših prometnih nesreč, zato merjenje hitrosti je eden od ukrepov, ki jih opravlja policija. Je pa tako, da ne meri samo na cestnih postajah, na avtocestnih postajah, to je samo en delček aktivnosti, ki jih opravlja policija, so včasih tudi tam, nikakor pa ne večinoma ali ves čas ali pretežni del svojih ukrepov. Namreč, tudi tam se lahko dogajajo nesreče, tudi tam prihaja do prekoračitev hitrosti in glede na novo usmeritev in nov način dela, ki ga ima policija, policija sama presodi kje so tisti odseki, ki so nevarni, to so po navadi tisti, kjer prihaja večkrat do prometnih nesreč ali kjer so te najhujše ali pa tudi tam kjer nas ljudje opozorijo, da je problematično in policija zdaj načrtuje svoje aktivnosti glede na to. Same omejitve seveda niso stvar policije niti Ministrstva za notranje zadeve, omejitve določa Ministrstvo za promet. Pomembno vlogo pri tem bo zdaj imela tudi nova agencija za varnost v cestnem prometu, ki bo presojala ali so nekje omejitve smiselne ali niso. Jaz vsakemu priporočam, če meni, da so na kakšnih odsekih nesmiselne, da piše ali na Ministrstvo za pravosodje ali na agencijo, če jaz dobim takšna opozorila, jih tudi odstopim njim, ker se mi zdi smiselno, da se jih resno vzame, da se pogleda, življenje se spreminja in tudi nekatere omejitve včasih niso več na mestu tako kot…tako da se strinjam z vami, ampak če pač tam so policija jih mora upoštevati in mora ravnati v skladu z njimi. Glede na to, da je promet prioriteta, je policija v svoj plan nabav dala tudi nekaj naprav za merjenje hitrosti, nekaj stacionarnih, nekaj ne stacionarnih, vendar vam lahko zagotovim, da niso namenjene postavitvi na avtomobilističnih cestninskih postajah, predvsem gre za nadomeščanje stare izrabljene opreme, pač v skladu s planom nabav kot ga imamo. Kar se pa tiče statistike. Tukaj je treba vendarle spomniti, ker pogosto slišimo to, da je edini namen izrekanja ukrepov to, da se polni proračun. Glede na to, da te globe ne gredo nazaj v proračun Ministrstva za notranje zadeve ali pa policije same, ni neke osnove želje, da bi policija to nabirala, da bi sebi večala proračun, pa tudi sicer, kot rečeno, usmeritve, ki jih je dala policija in usmeritve, ki sem jih sama dala policiji, gredo ravno proti temu, torej ne bodite inkasanti, urejajte promet po pameti in tam kjer je res nevarno. Z letošnjim letom so že vse policijske uprave prešle na tak način dela. Ker ste pa vprašali po konkretnih številkah, v lanskem letu, v letu 2010 je bilo ugotovljenih 21.704 prekrških. Evidence ne vodimo po odsekih posameznih cest, tako da vam ne morem povedati kaj od tega je bilo na posameznih cestninskih postajah. Je pa policija izdala plačilne naloge z izrečenimi globami v višini 2 milijona 272.800 evrov, za prekrške je izrekla 408 opozoril in za 1586 zadev je izdala obdolžile predloge. Skratka, ni bojazni, da bi šli ti merilniki zgolj na cestninske postaje, tudi ni prioriteta dela biti na cestninskih postajah, se pa včasih policija tam najde zato, ker je tako tudi prav, ker je tudi to del preventive cestne varnosti in tudi tam včasih pride do nesreč.”
IVAN GRILL: “Hvala lepa. Ljudje dobivajo vtis upravičeno, tudi sam, da velikokrat policija, zdaj ne vem iz kakšnih razlogov, dejansko postavlja te radarske zasede ravno na tistih odsekih, kjer so velikokrat nesmiselno postavljene omejitve in glejte, tudi na cestninskih postajah. Prejšnja vlada je že takrat sprejela odločitev, da je potrebno cestninske postaje, mislim, da v letu 2008 podreti, pa so še danes. Kljub temu, da bi jih morali podreti, zato je tudi naša poslanska skupina vložila zakona, ki narekuje, da se te cestninske postaje odstrani in s se s tem prispeva, da se pač tudi varnost na avtocestnih odsekih s tem poveča. Zdaj pa je to zelo priročen kraj, da se, dobesedno, glejte, policist za tistimi stebrički lahko elegantno skriva in seveda tudi lovi. Strinjam se, da so tudi tam lahko posamezni vozniki, ki znatno prekoračijo hitrost iz objestnosti, ampak takrat sem prepričan se ga, verjetno takega ne ujame ali pa zelo poredko. Ravno tako tudi na drugih odsekih, kjer so take stroge omejitve, vedno glejte, bodo verjetno nalovili kakšnega voznika, ki bo prekoračil hitrost pet ali deset kilometrov. Tiste, ki pa resnično močno, močno kršijo hitrost, se jih pa praviloma ne ujame. Tak podatek ali pa tako informacijo sem dobil tudi enkrat, s strani enega policista, da pač nimajo te sreče, da bi uspeli takrat tiste, ki toliko prekoračijo. Glejte, me pa v zvezi s tem vseeno zanima, ta ugotovitev, da s tem policija neposredno nima nekih dejansko več sredstev namenjenih, posredno drži. Ampak se pa steka to v integralni proračun in vi ste tudi en del skupnega tega žaklja, ki ga je pač potrebno napolniti in se tudi s tem verjetno velikokrat mogoče tudi namensko spodbuja, da bi se ta denar tudi stekal. In zato bi bilo smiselno in verjamem, da bi bilo tudi koristno, če bi tudi vi kot ministrica dali neko opozorilo ali pa sugestijo policijskim postajam, da tudi oni uporabljajo tisto znano reklo, ki drži uporabljajte zdravo kmečko pamet, pa se skušajte tako tudi obnašati.”
KATARINA KRESAL: “Spoštovani poslanec, saj midva ista govoriva. Namreč, usmeritev ni samo v generalni policijski upravi, ta jo je prenesla do zadnjega policista. Vsaj upam, da so vsi poslušali, mogoče kakšen ni slišal, ampak namen je ravno to. Od letošnjega leta dalje vse policijske uprave v sklopu katerih seveda delajo policijske postaje in posebej prometne policijske postaje imajo to obvezno navodilo, da morajo delati po zdravi pameti. Ne maramo tega, da skačejo iz grmov, postaj ali pa cestninskih postaj, samo zato, da bi bili inkasanti. To ni ne želja, ne namen, zakaj policijo, še posebej prometno policijo imamo. Njen namen je ohranjanje življenj, ljudi na cestah, ohranjanje varnosti na naših cestah in zato se bomo jasno borili še naprej. Mogoče se bo našel še kje kakšen policist, ki še ni popolnoma dojel, da treba zamenjati miselnost, ampak počasi, z vztrajnostjo, z nadzorom nad tem se bo to spremenilo, absolutno. Kar se pa tiče cestninskih postaj, to žal ni v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve, jih niti ne postavljamo, niti ne rušimo. Se sama strinjam, da verjetno ni nekega velikega razloga, zakaj so še tam, ampak kot rečeno, če bi bilo v moji pristojnosti bi ukrepala, tako pa mogoče vprašati kakšnega drugega ministra, kaj se bo s tem zgodilo. Hvala lepa.”
IVAN GRILL: “Hvala lepa. Glejte, že oba z ministrico sva ugotovila, da je to pomembno vprašanje, pomembna tema in sem prepričan, da bi bilo smiselno in koristno, da se o tem opravi neka splošna razprava, ne nazadnje, da se ozavesti tudi tiste, ki nas bodo poslušali, tudi verjetno policiste. Ne nazadnje tudi tiste, ministra ali uradnike, ki so pristojni za to, da bodo ugotovili, kje so omejitve neupravičeno, mogoče tudi z znaki obeležene. V glavnem cela množica razlogov, da se tukaj opravi splošna razprava, zato seveda predlagam, da državni zbor na eni izmed naslednjih sej na to temo seveda tudi opravi razpravo. Glede na to, da tudi sama ministrica ugotavlja, da bi bilo verjetno smiselno, da se cestninske postaje, kjer pač nimajo smisla, odstranijo, vam lahko sedaj samo povem, da je bilo že to vprašanje postavljeno ministru Vlačiču, kjer je našel ali pa so mu pripravili uradniki tisoč razlogov o nesmiselnost, da se cestninske postaje odpravijo. Ampak glejte, mene ljudje, s katerimi se srečujem velikokrat sprašujejo, pa dajte vi, ki ste v Ljubljani, ki imate možnost odločati, ukrepati, da se cestninske postaje odstranijo, ovirajo promet, predvsem pa ljudje upravičeno dobivajo občutek, da so izključno iz tega razloga, da se tam pač postavlja te zasede in pa seveda potem tudi globe, radarje in vse to, kar je s tem povezano. Tako, da skozi takšno razpravo, sem prepričan, da lahko dobimo marsikateri odgovor, predvsem pa sugestijo za institucije. Hvala lepa.”