Policijo in vojsko je treba opremiti in usposobiti
četrtek, 10. 3. 2016Eden izmed poudarkov pogovornega omizja Zbora za republiko v Mariboru je bil, da je ugodna varnostna situacija predpogoj za družbeni, socialni, kulturni in gospodarski razvoj nas in naših otrok.
Pod okriljem Zbora za republiko je v Mariboru potekal pogovor z naslovom Migranti – eksploziv za Evropo, ki ga je moderiral dr. Ivan Štuhec. S svojimi razmišljanji so v pogovoru sodelovali dr. Milan Zver, Jože Romšek in pater Peter Lavrih.
Turčija izkoristila Evropsko unijo
Vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver je uvodoma poudaril, da imajo evropske politike pri begunski problematiki svoje računice in zato ne najdejo skupnega imenovalca. Izrazil je kritiko do nekaterih sklepov sprejetih na izrednem vrhu EU-Turčija, ki je potekal ta teden. Na njem je Turčija izkoristila begunsko krizo za izboljšanje izhodišč v približevanju Evropski uniji. »To je bila čudna kupčija,« opozarja dr. Zver in ob tem dodaja, da smo delno lahko zadovoljni z dogovori, saj se bo begunski val zaustavil, vse prestopnike meje se bo začelo v celoti registrirati in evidentirati.
V nadaljevanju je podpredsednik SDS opisal odnos Turčije do Evrope kot »vselej posesiven, skozi vso zgodovino«. V času Atatűrka, ki je uvajal sekularizacijo in zahodni način življenja, so vabili podjetnike iz Evrope in se zavedali pomena gospodarskega razvoja. »V zadnjem času pa se islam zelo zlorablja v politične namene,« opozarja dr. Zver.
Situacijo z Angelo Merkel dr. Zver komentira, da bi bila boljša, če ne bi bila v koaliciji s socialisti, ki so ji polagali besede v usta. Pojasnil je, da se v Nemčiji približujejo volitve in izrazil prepričanje, da »bo spremenila strategijo, saj s tako politiko ne morejo zmagati na volitvah.«
Evropski poslanec je mnenja, da bi morali združiti sile proti Islamski državi, a je Rusija zasledovala svoje cilje. »Upam, da bo premirje na pobudo ZDA zdržalo,« pravi dr. Zver. S končanjem vojne bi se omilil tudi pritisk beguncev na Turčijo in naprej proti Evropi.
Slovenija ima težave z varnostjo
Dr. Zver je izpostavil tudi opozorila zveze Nato Sloveniji, da ima težave z varnostjo. »Usposobiti in opremiti bi morali policijo, vojsko in druge varnostne organe, vlada bi morala sprejeti rebalans proračuna in temu nameniti več denarja,« je jasen dr. Zver. Dodal je še, da je stranka SDS predlagala ustanovitev Nacionalne garde, ki bi policiji in vojski lahko pomagala tudi pri varovanju državne meje.
Glede delovanja obveščevalnih služb v Evropi dr. Zver pričakuje več sodelovanja in izmenjave podatkov. Izrazil je bojazen, da je za teroristični napad v Parizu krivo dejstvo, da ni bilo pravočasnega sodelovanja med nemško in francosko obveščevalno službo. »Amerika je to rešila tako, da je ustanovila skupno federalno službo, predsednik in vlada vedo vse, kar morajo vedeti. V Evropi pa tisti, ki bi morali vse vedeti, tega ne vedo, morali bi oblikovati skupno obveščevalno službo,« je predlagal dr. Zver.
Za Slovenijo dr. Zver pravi, da nima prispodobe, da je ksenofobna. »Nemčija in Francija se nimata česa bati, ker sta etnično močna organizma, medtem ko Slovenci nismo tako močni in pravi čudež je, da smo se skozi vsa stoletja na tem mestu ohranili kot etnija,« pravi dr. Zver in dodaja, da se kljub vsemu nismo pustili spremeniti v kulturnem smislu.
Za pravo, kleno slovenstvo dr. Zver pravi, da živi na podeželju in prepričan je, da bo tako tudi v prihodnje. »Popolnoma razumem vse tiste, ki so nasprotovali tolikšnemu prihodu beguncev v njihovo socialno okolje,« je izrazil in dodal, da je to iz etničnega, socialnega in kulturnega vidika že nevarno, Slovenija tega ne premore, ni tako velik sistem. »Za ranljive skupine, ženske, otroke, starejše, ki so begunci in po mednarodnih kriterijih potrebujejo zaščito, pa mora država poskrbeti v skladu z mednarodnim pravom,«
Ob koncu je dr. Zver komentiral še sodelovanje EU z Organizacijo združenih narodov: »Gre za globalen problem, z begunci se prvotno ukvarja OZN, sodeluje maksimalno in niso najbolj zadovoljni z ravnanjem EU pri reševanju evropske krize.« Za EU še dodaja, da je poskušala sprejeti resolucije, ki bi bile pravna podlaga, da bi NATO lahko posredoval v ozemeljskih vodah Libije, a je šlo počasi, aktiviranje NATA je uspelo v tem tednu.
Begunski kampi so bili lahek plen ISIS
Pater Peter Lavrih je uvodoma opisal, da se je begunstvo začelo v Izraelu po letu 1948. »Propaganda muslimanskih voditeljev je šla v smeri: Bežimo pred Judi, ker Judi nas bodo pobili,« pravi pater Lavrih in nadaljuje, da so takrat tisoči nasedli tej propagandi ter bežali iz Jafe in Hajfe v Libanon in proti Jordaniji. Na tisoče se jih je naselilo v kampih. »Begunski kampi so bili lahek plen ISIS-a za novačenje v vojaške postroje, tisti, ki temu niso nasedli, pa so bežali.«
»Za kristjane, ki bežijo, pravijo patriarhi, voditelji lokalnih cerkva, ko bo padel Asad, bomo padli tudi mi,« je dejal p. Lavrih in Asada označil za manjše zlo za manjšine, ker tudi sam izhaja iz manjšinskega klana glede na večinske suite in šiite.
Pripoved je poznavalec svetopismeskih dežel nadaljeval s Kraljevino Jordanijo, ki se zelo malo omenja v tej zgodbi. Do iraške vojne je imela svojih 8 milijonov prebivalcev, od takrat naprej pa je v Jordaniji 15 milijonov ljudi. »Jordanija je točno evidentirala, kdo kam sodi, tega Evropa ni naredila. Kristjane so dali h kristjanom, muslimane posebej, so ob meji, da se vrnejo domov, ko se bo situacija uredila,« jasno opiše pater Lavrih.
V nadaljevanju je pater citiral ruskega patriarha Kirila, ki pravi, da ni nobenega spora z muslimani, da jih upoštevajo, oni pa kristjane preganjajo in hujšega preganjanja v zgodovini še ni bilo. »To je ena sila, ki je udarila in mi se moramo braniti,« je besede patriarha poudaril pater Lavrih.
Pater je nekoliko drzno svetoval ustanovitev evropskega FBI in učenje od Izraelskega Mosada. »Za člane terorističnih skupin je treba uvesti odvzem državljanskih pravic in imetja,« jasno zaključi pater Lavrih.
Ob koncu je pater komentiral vprašanje od kod migrantom denar. Po njegovih besedah imajo nekateri denar od prodaje premoženja, drugi pa od sponzorjev: »Gre za naš denar, ki smo jih ga dali za nafto.« Dodal je še, da bomo izvedeli še marsikaj, kar je danes uganka in zaključil s ščepcem humorja: »Na to vprašanje se bodo še filmi snemali.«
Za učinkovito policijsko in vojaško zaščito
Jože Romšek se je osredotočil na komentiranje varnostnega položaja in ga v primerjavi s kakšnim letom ali dvema nazaj označil za slabšega. »V valu ljudi, ki se deli na migrante in begunce, tiste, ki so res potrebni pomoči, ženske, otroci, starci, je veliko zdravih, za boj sposobnih moških,« izpostavlja Romšek in dodaja, da kot policist tega fenomena ne bi podcenjeval.
Izrazil je upanje, da obveščevalne službe situacijo spremljajo ter imajo podatke o tem, kdo prihaja v Evropo. »Moja ambicija ni strašiti ljudi, ampak opozoriti, da je treba biti pozoren,«
»Ugodna varnostna situacija je predpogoj za družbeni, socialni, kulturni in gospodarski razvoj nas in naših otrok,« strne Jože Romšek in se ob izjavi, da Schengen sedaj spet deluje, sprašuje, kaj pa doslej, zadnje mesece, ali vemo kdo je prišel v Evropo? Odgovori, da za mnoge ljudi ne vemo, kdo so in to bo varnostni izziv v bodoče.
Kljub ponovni polni uveljaviti Schengena opozarja, da migracij ni konec: »Pritisk ljudi je velik, lakomnost po denarju še večja, ilegalne migracije se bodo v vsakem primeru dogajale.«
Izrazil je skrb nad stanjem v policiji: »Policija se še danes vozi z avtomobili, ki smo jih kupili leta 2007.« Od obljub, kaj vse bodo naredili, ko bodo prišli na oblast, pa po njegovih besedah ni bilo nič. Od odgovornih pričakuje, da bodo za institucije, ki skrbijo za varnost, ustrezno poskrbeli.
O sprejemu Slovenije v Schengenski prostor pravi, da so bili vloženi maksimalni napori, da se je to zgodilo in da je prav, da vemo, kdo je Slovenijo pripeljal v Schengen in kaj ta sistem pomeni. »Schengen pomeni, da so države povezane v sistem in da je tisti, ki pride, evidentiran v sistem v vseh državah EU,« je razložil nekdanji direktor policije.
Postavitev ograj na meji na težko dostopnem terenu je označil za nesmiselno, saj praktično ni možnosti, da bi migranti uporabili geografsko neprehodne poti, treba jih je postaviti na prehodnem terenu. Jasno pa tudi pove, da »ograja brez učinkovite policijske ali vojaške zaščite, ne pomeni nič.« Ker se bodo ilegalne migracije po pričakovanjih nadaljevale, je treba policijo okrepiti in opremiti.
Tudi Jože Romšek je izpostavil potrebo po dobrem sodelovanju obveščevalnih služb, ki morajo delati na tem, da se čim več terorističnih dejanj prepreči. Sodelovanje vodstev policij pa opisuje kot zgledno, saj se redno srečujejo in to sodelovanje bo ob poostreni varnostni situaciji moralo postati še tesnejše.
Dr. Ivan Štuhec je pogovorni večer zaključil z mislijo patra Kmetca o napovedih islamizacije Evrope: »Vse je odvisno od volje do življenja, ki bo v evropskem človeku. Vse je odvisno od tega, ali neka civilizacija skrbi za svoj obstoj in norme, ki ga omogočajo. Če ni etičnih vrednot, če krščanska stališča Evropi nič več ne pomenijo, potem so te napovedi realne. Bistveno pa je graditi zvestobo človeku zaradi njegovega dostojanstva. Če že ne verujemo v krščanske resnice, je velik zgled vzvišenega in poštenega ravnanja Antigona.«
