Polarizacija in ideološki boj se prenaša v zamejstvo
četrtek, 13. 1. 2011Poslanec Petek je opozoril, da se je pravi škandal zgodil ta ponedeljek, 10. januarja 2011, ko je prišlo do neke čudne situacije na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu. Petek je pojasnil, da je deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je bil izvoljen na listi Slovenske skupnosti, generalno konzulko že večkrat doslej opozarjal, da mora slovenski konzulat na tovrstna srečanja vabiti stranko in ne njega osebno, po povabilu pa bi se na stranki dogovorili, kdo jih bo na pogovorih predstavljal. Toda generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan teh želja slovenske skupnosti enostavno ne upošteva in je 10. januarja s pogovora nesramno odstranila deželnega tajnika Slovenske skupnosti dr. Damijana Terpina, z besedami “ti ne spadaš zraven, tu nimaš kaj iskati.” Ob tem je Petek kot zanimivost dodal, da je stranka, katere deželni tajnik je dr. Terpin, na zadnjih deželnih volitvah v Furlaniji Julijski Krajini prejela več kot sedem tisoč glasov, dobila deželnega poslanca, tri župane, več občinskih odbornikov, številne predsednike rajonskih svetov v občinah Trst in Gorica in podobno.
Po besedah poslanca Petka generalna konzulka v Trstu razlaga, da v predvidenem “političnem formatu” ni predstavnikov političnih strank. “Sam sem sedmo leto v DZ, vseskozi član Odbora za zunanjo politiko in Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, vendar o takšnem ali podobnem formatu na sejah obeh državnozborskih teles nismo nikoli razpravljali. Zato tudi predsednika vlade sprašujem, kdo je izdelal tak diskriminatorni “politični format” in čemu služi,” je vprašal Petek.
Petek je še pojasnil, da je zaradi opisanega incidenta deželni svetnik Igor Gabrovec zavrnil pogovor s predsednikom države v Ljubljani pred njegovim obiskom v Rimu. Zaradi opisanega incidenta je prišlo tudi do črtanja posameznikov iz “manjšinskega formata” na pogovorih v Ljubljani pri predsedniku republike. Konzulat v Trstu oziroma Ministrstvo za zunanje zadeve je iz seznama prvotno vabljenih na pogovore črtalo senatorko Tamaro Blažina in drugega deželnega svetnika Igorja Kocijančiča, to pomeni, da so se včerajšnjega srečanja pri predsedniku države namesto prvotno petih načrtovanih sogovorcev udeležila le dva predstavnika krovnih organizacij.
Po oceni poslanca Mira Petka ni dobro, da si “vlada ali ta vladajoča politična elita določi politični format z ostalinami preteklosti, političen format torej, s pomočjo katerega se briše velik del slovenske skupnosti. S takšno maniro se premikamo v preteklost, ne v prihodnost, v čas komunizma, ko se je priznaval le en del manjšine, le en del manjšinskih organizacij je dobival denar od Slovenije oziroma takratne Jugoslavije, drugi del manjšine pa je bil pod neko udbovsko kontrolo.” Poslanec je izrazil pričakovanje, da bo predsednik vlade nov “politični format” tudi javno pojasnil, “sam pa sem prepričan, da so ga gospodu Borutu Pahorju kot zapriseženemu demokratu podtaknili. In če je ta “politični format” ali nova manjšinska formula produkt generalne konzulke v Trstu, predsedniku vlade v odprtem pismu predlagam, da razmisli o njeni zamenjavi.”
Petek je opozoril na nerazumno polarizacijo in ideološki boj, ki se prenaša v zamejstvo, predsednika vlade pa pozval, “da se otresemo dekadentnega in nazadnjaškega pogleda na slovensko narodno skupnost in da se v zamejstvu ne bi govorilo o naših in vaših, in da bi lahko na koncu pristali na tem, da bi lahko govorili samo še o njih – Italijanih, Avstrijcih in Madžarih.”
Miro Petek je še dejal, da je večja konkretizacija odprtega pisma Pahorju tudi njegova poslanska pobuda ministru za zunanje zadeve g. Samuelu Žbogarju, s katero je zunanjega ministra pozval, da temeljito razmisli, ali generalna konzulka v Trstu še zasluži zaupanje Republike Slovenije, ali opravlja svoje delo v korist celotne slovenske narodne skupnosti. “Tudi od ministra za zunanje zadeve pričakujem pojasnilo, kakšen je manjšinski format, o katerem govori generalna konzulka, iz katerega je izključena tako pomembna organizacija, ki je pomemben del slovenske manjšine oziroma slovenske skupnosti v zamejstvu,” je zaključil Petek.
V priponkah se nahajata odprto pismo predsedniku vlade in poslanska pobuda.
