Pokojninski zakon je treba zavrniti, ker je protiustaven in krivičen
ponedeljek, 10. 1. 2011Cukjati: »Če bo zakon sprejet, pomeni, da nismo več pravna in socialna država« Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji obravnavali predlog sklepa o zahtevi državnega zbora, da ustavno sodišče presodi, ali bi z odložitvijo uveljavitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Stališče PS SDS je predstavil poslanec France Cukjati.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.FRANCE CUKJATI: »Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Kolegice in kolegi!
Slovenska demokratska stranka ne vidi nobenega smisla, da bi o pravici do napovedanega referenduma odločalo Ustavno sodišče. Menimo namreč, da eventualna zavrnitev zakona na referendumu ne bi povzročila neustavnega stanja v državi. Prepričani smo celo, da je zakon treba zavrniti, ker je v mnogih točkah protiustaven in krivičen.Pa pojdimo po vrsti. S tem zakonom bodo najbolj prizadeti starejši delavci, ki so tudi sicer v Sloveniji bistveno bolj obremenjeni kot v drugih državah Evropske unije. Nekaj podatkov iz raziskave o obremenitvah slovenskih delavcev. 39% jih trdi, da delajo pod hudim časovnim pritiskom, v Evropski uniji samo 26%. Le 25% naših delavcev meni, da bodo lahko delali tudi pri starosti 60 let, v Evropski uniji je teh 58%, torej več kot še enkrat več. Ženske pri nas celo samo v 21% trdijo ali nekvalificirani delavci celo samo v 13% ugotavljajo, da bodo lahko delali tudi pri starosti 60 let. 62% jih trdi, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. V Evropski uniji je ta procent samo 35%, pol manj, merjeno z enakimi vatli, z enakim pristopom. Slovenija je z indeksom 54 na prvem mestu med 31 državami po intenzivnosti dela, ki se meri na podlagi treh indikatorjev: delo v izredno visoki hitrosti, delo pod strogo določenimi časovnimi okvirji in premajhno število ur za naloženo delo. Torej, podaljšati delovno dobo oziroma dvigniti starostno mejo za upokojitev v Sloveniji pomeni nekaj drugega kot v Nemčiji, Franciji, Angliji, nekaj drugega. Mnogo bolj večji in težji stres za delavce.Starejši, ki bodo prvi na udaru pri porastu nezaposlenih so vse težje zaposljivi. Od leta 2002 do 2010 je število nad 50 let starih delavcev, ki so eno do dve leti bili nezaposleni, naraslo iz 3.100 na 8.300. Takšen je trend rasti starejših delavcev glede nezaposlenosti, ko se že od takrat dviga starostna meja po pol leta na leto. Kaj to pomeni s tem trendom v nadaljnjem postopku in rasti starostne meje?Dalje. Več starostnikov starih 60 do 65 let na delovnih mestih pomeni večjo nezaposlenost, kot sem rekel, več delovnih invalidov in večjo obremenitev zdravstva, predvsem za bolniško in oceno invalidnosti in tako dalje.Bolniška. Na leto v Sloveniji neposredno nas stanejo vse bolniške 500 milijonov, posredno eno milijardo. Ocene medicine dela so, da s porastom starostne meje za upokojevanje bo ta bolniška narasla za 20%. To so ocene. To pomeni dodatnih 200 milijonov več sredstev. Ne smemo govoriti samo o prihranku, ki nam ga prinaša ta zakon v pokojninski blagajni, ampak o obremenitvah, velikih obremenitvah sociale in zdravstva.Ocene invalidnosti. Veste, za oceno invalidnosti je ponavadi najprej potrebno eno leto neprekinjene bolniške, in potem razne preiskave, ki za vsako oceno tam nekje nekaj deset tisoč evrov stanejo. Teh dodatnih obremenitev seveda Ministrstvo za delo ni predstavilo v celotni finančni konstrukciji nove zakonodaje.
Dodajmo še druge sistemske kvarne vplive na zdravje delavcev, kar pomeni seveda dodatno obremenitev zdravstva. Prestrukturiranje proizvodnje za večjo učinkovitost, racionalizacija delovnih mest, nova odpuščanja, krčenje proizvodnje in stečaji, stresno razmerje in sedaj še pokojninska reforma z grobim kršenjem pričakovanih pravic. Torej, predlagana pokojninska reforma pomeni sicer določen prihranek v pokojninski blagajni, a obenem tudi bistveno večjo obremenitev sociale in zdravstva. Da seveda o novih krivicah in grenki negotovosti zavarovancev niti ne govorimo. Kar zadeva kršenje pričakovanih pravic samo nekaj primerov. Tehnološki viški starejših od 55 let, torej, tistih, ki so računali, da bodo po sedanji, sedaj še veljavni zakonodaji lahko čez 5 let se upokojili do 5 let pa bodo bi rekel na neki način socialno pokriti tudi s prispevki za pokojninsko zavarovanje. Lani je odšlo na zavod za zaposlovanje, to se pravi, kot tehnološki višek, 13 tisoč 728 starejših od 55 let, to je za 5 tisoč več kot leta 1999. Samo v decembru jih je šlo okoli 5 tisoč. Med temi nezaposlenimi starejših od 55 let je 66% takih, ki se po izteku prejemanja nadomestila za brezposelnost ne bodo mogli upokojiti, zaradi novega zakona, 60% teh. Med njimi jih je kar ena tretjina z osnovnošolsko in več kot dve tretjini za manj kot srednješolsko izobrazbo. Kako se bodo ti delavci, ki so računali na varstvo pravne države, na določbe sedanjega zakona in so sprejeli status tehnološkega viška, kako bodo ravnali, ko se bodo morali čez dve leti ponovno nazaj zaposliti? Ali smo še socialna država, spoštovani, Socialdemokrati?Prejšnji mesec seveda doslej je veljalo pet let pokritih in se bo, potem lahko upokojil in to je veljalo do lanskega decembra, do pred enim mesecem, ko je koalicija nenadoma amandmirala 394. člen zakon in iz pet let spremenila na tri leta. Drugi primer kršenja pričakovanih pravic. Dosedanja zakonodaja priznava študij v dodano delovno dobo, in sicer, letos 10 mesecev na leto, naslednje leto 11 mesecev, to se pravi, 2013 eno leto na leto. Vrsta starostnikov, ki bi po pogojih tega zakona s študijem se lahko upokojila naslednje leto ali naslednje dve, tri leta bodo, zaradi nenadne ukinitve te pravice, odrezane ukinitve te pravice, ne postopne, ne tako kot je rastla ta pravica eden mesec na leto, da bi se ukinjala eden mesecev na leto, nenadne ukinitve, ne bodo mogli naslednje leto, vem za primere, ko bi lahko šli sedaj konec januarja v pokoj, so se že razdolžili na odgovornih mestih so delali, že vse končali, dopust izkoristili bodo morali delati še 6 let. Štiri leta, zaradi študija, dve leti pa, zaradi tega, ker se jim je starostna doba podaljšuje pol leta na leto in v štirih letih se bo podaljšala za dve leti. 6 let. Če je to ustavno varstvo pričakovanih pravic, kolegice, kolegi, ne vem.
Da seveda pri tem ponovno opozarjamo, kaj to pomeni blokada vstopa v pokojnino za vse tiste, šestletna blokada za to kategorijo zavarovancev. Kaj to pomeni za mlade diplomante in iskanje delovnega mesta, ne vem, vsekakor obsojeni so na nezaposlenost ali po Zakonu o kratkem delu, začasnem delu zopet na plečih svojih staršev, če jih še imamo, če jih še hočejo podpirati. Kaj to pomeni za mlade družine, kaj to pomeni za njihovo motivacijo, za njihove delovne navade, o tem seveda ministrstvo tekom razprave ni znalo nič odgovoriti.Tretji primer, delo na težkih delovnih mestih, beneficirana doba. Tudi to smo že opozorili. Do leta 2000 je veljal nek režim, leta 2000 je bil sprejet režim, da se delodajalec, ki ima težka delovna mesta na kateri se šteje beneficirana dobra, mora plačevati v poseben sklad sredstva na podlagi katerih se bo potem ta delavec lahko predčasno upokojil in bo potem do normalne pokojnine premostitveno dobival neko kvazi pokojnino. Ampak sedaj je ta zakon bil zelo pameten, ker je minister ugotovil, da niti polovico sredstev ni, da praktično je tisti sklad prazen, ste sprejeli določbo, da bo delavec imel pravico do tiste obljubljene premostitvene pokojnine samo, če se je na skladu zbralo dovolj denarja. Krasno! Pa ni bil delavec tisti, ki je določil prispevno stopnjo, določil varuha tega sklada, ampak je bila to država. Država.In še četrti primer, samozaposleni. Predvsem gre za tiste, ki imajo minimalno plačo. Govorim predvsem za tiste, ki so v času krize izkoristili možnost in nisi šli med nezaposlene, ampak jim je država ponudila plačevanje prispevkov za dve leti, sicer na podlagi, na osnovi minimalne plače. Mnogi, okrog 80% ali 90% teh niso uspeli najti nobene dejavnosti iz katere bi živeli in seveda so sedaj obsojeni na nekaj drugega. Nič več ne bodo plačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje z nivoja minimalne plače, pač pa kot da bi prejemali 60% povprečne plače. To se pravi, njih zakon obdavčuje z 20% višjimi davki. Kje je tukaj enakost pred zakonom, ne vem. Mogoče mi boste odgovorili. Enakost pred zakonom. Ustavna določba. Torej že zaradi teh dejstev lahko trdimo, da eventualna zavrnitev tega zakona ne bo povzročila protiustavnega stanja, ampak bo sam zakon, če bo sprejet, pomenil, da nismo več pravna in socialna država. Kako bo odločilo Ustavno sodišče? Ne vem. Tudi vi ne veste. Če bo prepovedalo ta referendum kot je prepovedala na primer referendum o tako imenovanih izbrisanih, bo s tem ponovno prestopilo svoja pooblastila in si postavila naslednja načela. Prvič, probleme je možno reševati le na način kot si ga zamisli Ustavno sodišče ali pa levo sredinska vlada. In drugo načelo, verjetno takole, referendum, ki bi pomenil fiasko levosredinske politike je potrebno prepovedati, pa čeprav na podlagi za lase privlečenih razlogov. No, razlogi, ki smo jih slišali danes kot razlogi, zakaj obstaja nevarnost protiustavnosti, če bi bil referendum pozitiven so, veste, preveč vodeni, da bi jih sploh komentiral, premalo verodostojni, so takšne narave, da bi na podlagi takih argumentov lahko zavrnili praktično vsak referendum v Sloveniji. Vsak referendum v Sloveniji. Morda pa bo Ustavno sodišče spoštovalo 3. člen Ustave, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Morda bo tudi vlado opozorilo, da naj pripravlja take zakone, ki jih ne bo treba zavračati na referendumu, ampak bodo sprejemljivi tudi za slovenske državljane. Morda bo kdaj ustavno sodišče celo v primeru, ko bi ugotovilo, da bi se z zavrnitvijo zakona res ohranjala kakšna ustavna nedoslednost, dovolilo referendum, pri tem pa opozorilo, da bo v primeru zavrnitve zakona potrebno rešiti neustavno stanje pa čeprav na drug način. Pustimo se presenetiti.
Menim, da bi bila vlada, ki bi bila sposobna voditi državo, bi s svojo parlamentarno večino našla takšno rešitev pomembnih in občutljivih vprašanj kot je pokojninska reforma, ki bi bila sprejemljiva za državljane in s katero ne bi kršili načel pravičnosti. Vlada, ki je pred volitvami prisegala na socialni dialog ne bi smela tako slepo zavračati predlogov socialnih partnerjev, ki žal ugotavljajo, da je socialni dialog v Sloveniji mrtev.Vlada, ki vsak predlog opozicije zavrne z izgovorom, da bo pripravila celostno rešitev problema, bi za ohranitev svoje verodostojnosti tudi pokojninsko zakonodajo morala obravnavati bolj celostno, na primer preden omejujemo izdatke pokojninske blagajne in krčimo pravice zavarovancev bi morali poskrbeti za večji dotok sredstev v pokojninsko blagajno. Ne bom ponavljal govora o sivi ekonomiji, črni ekonomiji, slabi inšpekciji, slabi izterjavi. Morda bi bilo dobro omeniti tudi kakšno metanje proračunskih sredstev skozi okno, neprenehna sanacija Ljubljanske banke pri čemer pa gospodarstvo ugotavlja, da je bolje hitreje in ceneje servisirano iz tujih bank nacionalni interes, ne bom ga komentiral.In še primer Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki je bil v nekem osnutku že julija lani dan v javno razpravo s strani ministrstva za delo, verjetno ga bomo dobili tudi kmalu v državni zbor in lani pri javni predstavitvi mnenj je minister zagotavljal kako zelo je ta zakon potreben, ker se pripravlja večja zaposlenost starejših delavcev, torej nad šestdeset let in da je že zaradi tega potrebno varnost in zdravje pri delu nekako vzeti pod drobnogled. V temu zakonu, zelo lepo je bilo rečeno s strani ministrstva a v temu zakonu, ko ga boste dobili v državni zbor boste videli, če ne bo spremenjen, upajmo da bo, ampak vse kaže da ne bo, boste videli, da ni niti enega ukrepa za prilagajanje delovnih mest za staro populacijo. Niti enega ukrepa!Torej, vlada, če bi bila pametna sploh ne bi takšnega zakona izsiljevala ampak bi bolj prisluhnila pripombam socialnih partnerjev in opozicije ter bi se pri tako pomembni zadevi potrudila za širši nacionalni konsenz. Vladna koalicija v parlamentu, če bi bila pametna, pa ne bi zavlačevala referenduma s presojo na Ustavnem sodišču ampak bi dopustila, da se čim prej konča ta cirkus in se pristopi k pripravi novega zakona, ki bo sprejemljiv tudi za ljudi, to je za tiste, ki jim je zakon namenjen.Pa še dovolite eno pripombo, ki se je že slišala v današnji razpravi pa se bo verjetno še, pripombo, da gre za zlorabo referenduma. Gospe in gospodje, če štirideset tisoč volivcev s svojimi podpisi na upravni enoti zahteva referendum ali celo več, veste to pa res ne more biti zloraba inštituta referenduma. Če se bo takšno govorjenje zakoreninilo v tem državnemu zboru, potem bo čez dve leti kakšna politična stranka, ki bo izgubila na volitvah iznašla tezo, da so volivci zlorabili volilno pravico. Hvala.«
Slovenska demokratska stranka ne vidi nobenega smisla, da bi o pravici do napovedanega referenduma odločalo Ustavno sodišče. Menimo namreč, da eventualna zavrnitev zakona na referendumu ne bi povzročila neustavnega stanja v državi. Prepričani smo celo, da je zakon treba zavrniti, ker je v mnogih točkah protiustaven in krivičen.Pa pojdimo po vrsti. S tem zakonom bodo najbolj prizadeti starejši delavci, ki so tudi sicer v Sloveniji bistveno bolj obremenjeni kot v drugih državah Evropske unije. Nekaj podatkov iz raziskave o obremenitvah slovenskih delavcev. 39% jih trdi, da delajo pod hudim časovnim pritiskom, v Evropski uniji samo 26%. Le 25% naših delavcev meni, da bodo lahko delali tudi pri starosti 60 let, v Evropski uniji je teh 58%, torej več kot še enkrat več. Ženske pri nas celo samo v 21% trdijo ali nekvalificirani delavci celo samo v 13% ugotavljajo, da bodo lahko delali tudi pri starosti 60 let. 62% jih trdi, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. V Evropski uniji je ta procent samo 35%, pol manj, merjeno z enakimi vatli, z enakim pristopom. Slovenija je z indeksom 54 na prvem mestu med 31 državami po intenzivnosti dela, ki se meri na podlagi treh indikatorjev: delo v izredno visoki hitrosti, delo pod strogo določenimi časovnimi okvirji in premajhno število ur za naloženo delo. Torej, podaljšati delovno dobo oziroma dvigniti starostno mejo za upokojitev v Sloveniji pomeni nekaj drugega kot v Nemčiji, Franciji, Angliji, nekaj drugega. Mnogo bolj večji in težji stres za delavce.Starejši, ki bodo prvi na udaru pri porastu nezaposlenih so vse težje zaposljivi. Od leta 2002 do 2010 je število nad 50 let starih delavcev, ki so eno do dve leti bili nezaposleni, naraslo iz 3.100 na 8.300. Takšen je trend rasti starejših delavcev glede nezaposlenosti, ko se že od takrat dviga starostna meja po pol leta na leto. Kaj to pomeni s tem trendom v nadaljnjem postopku in rasti starostne meje?Dalje. Več starostnikov starih 60 do 65 let na delovnih mestih pomeni večjo nezaposlenost, kot sem rekel, več delovnih invalidov in večjo obremenitev zdravstva, predvsem za bolniško in oceno invalidnosti in tako dalje.Bolniška. Na leto v Sloveniji neposredno nas stanejo vse bolniške 500 milijonov, posredno eno milijardo. Ocene medicine dela so, da s porastom starostne meje za upokojevanje bo ta bolniška narasla za 20%. To so ocene. To pomeni dodatnih 200 milijonov več sredstev. Ne smemo govoriti samo o prihranku, ki nam ga prinaša ta zakon v pokojninski blagajni, ampak o obremenitvah, velikih obremenitvah sociale in zdravstva.Ocene invalidnosti. Veste, za oceno invalidnosti je ponavadi najprej potrebno eno leto neprekinjene bolniške, in potem razne preiskave, ki za vsako oceno tam nekje nekaj deset tisoč evrov stanejo. Teh dodatnih obremenitev seveda Ministrstvo za delo ni predstavilo v celotni finančni konstrukciji nove zakonodaje.
Dodajmo še druge sistemske kvarne vplive na zdravje delavcev, kar pomeni seveda dodatno obremenitev zdravstva. Prestrukturiranje proizvodnje za večjo učinkovitost, racionalizacija delovnih mest, nova odpuščanja, krčenje proizvodnje in stečaji, stresno razmerje in sedaj še pokojninska reforma z grobim kršenjem pričakovanih pravic. Torej, predlagana pokojninska reforma pomeni sicer določen prihranek v pokojninski blagajni, a obenem tudi bistveno večjo obremenitev sociale in zdravstva. Da seveda o novih krivicah in grenki negotovosti zavarovancev niti ne govorimo. Kar zadeva kršenje pričakovanih pravic samo nekaj primerov. Tehnološki viški starejših od 55 let, torej, tistih, ki so računali, da bodo po sedanji, sedaj še veljavni zakonodaji lahko čez 5 let se upokojili do 5 let pa bodo bi rekel na neki način socialno pokriti tudi s prispevki za pokojninsko zavarovanje. Lani je odšlo na zavod za zaposlovanje, to se pravi, kot tehnološki višek, 13 tisoč 728 starejših od 55 let, to je za 5 tisoč več kot leta 1999. Samo v decembru jih je šlo okoli 5 tisoč. Med temi nezaposlenimi starejših od 55 let je 66% takih, ki se po izteku prejemanja nadomestila za brezposelnost ne bodo mogli upokojiti, zaradi novega zakona, 60% teh. Med njimi jih je kar ena tretjina z osnovnošolsko in več kot dve tretjini za manj kot srednješolsko izobrazbo. Kako se bodo ti delavci, ki so računali na varstvo pravne države, na določbe sedanjega zakona in so sprejeli status tehnološkega viška, kako bodo ravnali, ko se bodo morali čez dve leti ponovno nazaj zaposliti? Ali smo še socialna država, spoštovani, Socialdemokrati?Prejšnji mesec seveda doslej je veljalo pet let pokritih in se bo, potem lahko upokojil in to je veljalo do lanskega decembra, do pred enim mesecem, ko je koalicija nenadoma amandmirala 394. člen zakon in iz pet let spremenila na tri leta. Drugi primer kršenja pričakovanih pravic. Dosedanja zakonodaja priznava študij v dodano delovno dobo, in sicer, letos 10 mesecev na leto, naslednje leto 11 mesecev, to se pravi, 2013 eno leto na leto. Vrsta starostnikov, ki bi po pogojih tega zakona s študijem se lahko upokojila naslednje leto ali naslednje dve, tri leta bodo, zaradi nenadne ukinitve te pravice, odrezane ukinitve te pravice, ne postopne, ne tako kot je rastla ta pravica eden mesec na leto, da bi se ukinjala eden mesecev na leto, nenadne ukinitve, ne bodo mogli naslednje leto, vem za primere, ko bi lahko šli sedaj konec januarja v pokoj, so se že razdolžili na odgovornih mestih so delali, že vse končali, dopust izkoristili bodo morali delati še 6 let. Štiri leta, zaradi študija, dve leti pa, zaradi tega, ker se jim je starostna doba podaljšuje pol leta na leto in v štirih letih se bo podaljšala za dve leti. 6 let. Če je to ustavno varstvo pričakovanih pravic, kolegice, kolegi, ne vem.
Da seveda pri tem ponovno opozarjamo, kaj to pomeni blokada vstopa v pokojnino za vse tiste, šestletna blokada za to kategorijo zavarovancev. Kaj to pomeni za mlade diplomante in iskanje delovnega mesta, ne vem, vsekakor obsojeni so na nezaposlenost ali po Zakonu o kratkem delu, začasnem delu zopet na plečih svojih staršev, če jih še imamo, če jih še hočejo podpirati. Kaj to pomeni za mlade družine, kaj to pomeni za njihovo motivacijo, za njihove delovne navade, o tem seveda ministrstvo tekom razprave ni znalo nič odgovoriti.Tretji primer, delo na težkih delovnih mestih, beneficirana doba. Tudi to smo že opozorili. Do leta 2000 je veljal nek režim, leta 2000 je bil sprejet režim, da se delodajalec, ki ima težka delovna mesta na kateri se šteje beneficirana dobra, mora plačevati v poseben sklad sredstva na podlagi katerih se bo potem ta delavec lahko predčasno upokojil in bo potem do normalne pokojnine premostitveno dobival neko kvazi pokojnino. Ampak sedaj je ta zakon bil zelo pameten, ker je minister ugotovil, da niti polovico sredstev ni, da praktično je tisti sklad prazen, ste sprejeli določbo, da bo delavec imel pravico do tiste obljubljene premostitvene pokojnine samo, če se je na skladu zbralo dovolj denarja. Krasno! Pa ni bil delavec tisti, ki je določil prispevno stopnjo, določil varuha tega sklada, ampak je bila to država. Država.In še četrti primer, samozaposleni. Predvsem gre za tiste, ki imajo minimalno plačo. Govorim predvsem za tiste, ki so v času krize izkoristili možnost in nisi šli med nezaposlene, ampak jim je država ponudila plačevanje prispevkov za dve leti, sicer na podlagi, na osnovi minimalne plače. Mnogi, okrog 80% ali 90% teh niso uspeli najti nobene dejavnosti iz katere bi živeli in seveda so sedaj obsojeni na nekaj drugega. Nič več ne bodo plačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje z nivoja minimalne plače, pač pa kot da bi prejemali 60% povprečne plače. To se pravi, njih zakon obdavčuje z 20% višjimi davki. Kje je tukaj enakost pred zakonom, ne vem. Mogoče mi boste odgovorili. Enakost pred zakonom. Ustavna določba. Torej že zaradi teh dejstev lahko trdimo, da eventualna zavrnitev tega zakona ne bo povzročila protiustavnega stanja, ampak bo sam zakon, če bo sprejet, pomenil, da nismo več pravna in socialna država. Kako bo odločilo Ustavno sodišče? Ne vem. Tudi vi ne veste. Če bo prepovedalo ta referendum kot je prepovedala na primer referendum o tako imenovanih izbrisanih, bo s tem ponovno prestopilo svoja pooblastila in si postavila naslednja načela. Prvič, probleme je možno reševati le na način kot si ga zamisli Ustavno sodišče ali pa levo sredinska vlada. In drugo načelo, verjetno takole, referendum, ki bi pomenil fiasko levosredinske politike je potrebno prepovedati, pa čeprav na podlagi za lase privlečenih razlogov. No, razlogi, ki smo jih slišali danes kot razlogi, zakaj obstaja nevarnost protiustavnosti, če bi bil referendum pozitiven so, veste, preveč vodeni, da bi jih sploh komentiral, premalo verodostojni, so takšne narave, da bi na podlagi takih argumentov lahko zavrnili praktično vsak referendum v Sloveniji. Vsak referendum v Sloveniji. Morda pa bo Ustavno sodišče spoštovalo 3. člen Ustave, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Morda bo tudi vlado opozorilo, da naj pripravlja take zakone, ki jih ne bo treba zavračati na referendumu, ampak bodo sprejemljivi tudi za slovenske državljane. Morda bo kdaj ustavno sodišče celo v primeru, ko bi ugotovilo, da bi se z zavrnitvijo zakona res ohranjala kakšna ustavna nedoslednost, dovolilo referendum, pri tem pa opozorilo, da bo v primeru zavrnitve zakona potrebno rešiti neustavno stanje pa čeprav na drug način. Pustimo se presenetiti.
Menim, da bi bila vlada, ki bi bila sposobna voditi državo, bi s svojo parlamentarno večino našla takšno rešitev pomembnih in občutljivih vprašanj kot je pokojninska reforma, ki bi bila sprejemljiva za državljane in s katero ne bi kršili načel pravičnosti. Vlada, ki je pred volitvami prisegala na socialni dialog ne bi smela tako slepo zavračati predlogov socialnih partnerjev, ki žal ugotavljajo, da je socialni dialog v Sloveniji mrtev.Vlada, ki vsak predlog opozicije zavrne z izgovorom, da bo pripravila celostno rešitev problema, bi za ohranitev svoje verodostojnosti tudi pokojninsko zakonodajo morala obravnavati bolj celostno, na primer preden omejujemo izdatke pokojninske blagajne in krčimo pravice zavarovancev bi morali poskrbeti za večji dotok sredstev v pokojninsko blagajno. Ne bom ponavljal govora o sivi ekonomiji, črni ekonomiji, slabi inšpekciji, slabi izterjavi. Morda bi bilo dobro omeniti tudi kakšno metanje proračunskih sredstev skozi okno, neprenehna sanacija Ljubljanske banke pri čemer pa gospodarstvo ugotavlja, da je bolje hitreje in ceneje servisirano iz tujih bank nacionalni interes, ne bom ga komentiral.In še primer Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki je bil v nekem osnutku že julija lani dan v javno razpravo s strani ministrstva za delo, verjetno ga bomo dobili tudi kmalu v državni zbor in lani pri javni predstavitvi mnenj je minister zagotavljal kako zelo je ta zakon potreben, ker se pripravlja večja zaposlenost starejših delavcev, torej nad šestdeset let in da je že zaradi tega potrebno varnost in zdravje pri delu nekako vzeti pod drobnogled. V temu zakonu, zelo lepo je bilo rečeno s strani ministrstva a v temu zakonu, ko ga boste dobili v državni zbor boste videli, če ne bo spremenjen, upajmo da bo, ampak vse kaže da ne bo, boste videli, da ni niti enega ukrepa za prilagajanje delovnih mest za staro populacijo. Niti enega ukrepa!Torej, vlada, če bi bila pametna sploh ne bi takšnega zakona izsiljevala ampak bi bolj prisluhnila pripombam socialnih partnerjev in opozicije ter bi se pri tako pomembni zadevi potrudila za širši nacionalni konsenz. Vladna koalicija v parlamentu, če bi bila pametna, pa ne bi zavlačevala referenduma s presojo na Ustavnem sodišču ampak bi dopustila, da se čim prej konča ta cirkus in se pristopi k pripravi novega zakona, ki bo sprejemljiv tudi za ljudi, to je za tiste, ki jim je zakon namenjen.Pa še dovolite eno pripombo, ki se je že slišala v današnji razpravi pa se bo verjetno še, pripombo, da gre za zlorabo referenduma. Gospe in gospodje, če štirideset tisoč volivcev s svojimi podpisi na upravni enoti zahteva referendum ali celo več, veste to pa res ne more biti zloraba inštituta referenduma. Če se bo takšno govorjenje zakoreninilo v tem državnemu zboru, potem bo čez dve leti kakšna politična stranka, ki bo izgubila na volitvah iznašla tezo, da so volivci zlorabili volilno pravico. Hvala.«