Pokojninski reformi ne zaupa nihče

Ljudi je strah, saj ne vedo, kaj se jim obeta in do česa bo prišlo, sedaj, ko je sprejeta pokojninska zakonodaja Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora že tretjič obravnavali predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. O predlogu zakona je razpravljal tudi poslanec SDS Robert Hrovat.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.ROBERT HROVAT: “Spoštovani. Lepo pozdravljeni. Pred 10 leti se je sprejemal ZPIZ 1 in deluje, kot deluje. Dejstvo je, da še ni v celoti v polnem pogonu. Gospod Cukjati je pri predstavitvi stališča poslanske skupine to zelo lepo obrazložil. Nekatere stvari se bodo pokazale šele v letu 2018, 2020. Ampak zanimiva je bila pa razprava oziroma začetek razprave gospoda ministra, ko je obrazložil stališče vlade. Veste kaj je rekel? “Obstoječi sistem deluje v pravi smeri.” To je bila njegova izjava. Kar se tiče učinkov na delovno dobo je bilo rečeno: “Podaljšujemo do 65-ga leta, ampak redko kdo bo delal do 65 leta.” Sprašujem se, kaj se gremo pravzaprav. Zakaj strašimo ljudi?Včeraj sem po televiziji poslušal, ko je predstavnik enega sindikata rekel, da se ta zakonodaja forsira iz enega čisto preprostega razloga. Zato, da se bomo lahko še naprej zadolževali, da ne bomo imeli težav pri pridobivanju kreditov v tujini. To je bilo včeraj povedano. Ali je to res, da je to glavni razlog, da se tako hiti z neusklajenim zakonom? Sprašujem se to že od samega začetka, ali je to res reforma, ali je to le modernizacija pokojninskega sistema ali tega zakona? Če je to reforma, potem je to, kar imamo sedaj na mizi občutno premalo. Če pa je to modernizacija, je pa to bistveno preveč. Dejstvo je, da gre za zelo kompleksen zakon, preko 400 členov. In za sprejem takšnega zakona bi potrebovali širše družbeno soglasje.Sedaj bom povedal tisto, kar nam vseskozi nekateri želite podtakniti, predvsem opoziciji. Temu zakonu ne nasprotuje opozicija. Temu zakonu nasprotujejo delodajalci, temu zakonu nasprotujejo sindikati. Torej, predstavniki delavcev. In to vsi sindikati. Niti enega sindikata ni, ki bi bil zadovoljen s to pokojninsko reformo. In ne nam v usta polagati, kako je SDS kar naenkrat demagoška stranka, ki na vsak način hoče rušiti, kar je ta vlada pripravila in pripeljala v državni zbor. Ni res. Ta zakon ni usklajen. Temu zakonu nasprotujejo vsi, razen koalicija še verjame v to, pa še to ne vsa. Všeč mi je bila razprava gospe Bizjak Mlakarjeve, ki je pač že tudi na odboru povedala argumente, ki gredo v nasprotje sprejemu tega zakona.Ta zakon bo vplival na veliko področij. Ta zakon bo vplival na področje delovnih razmerij, na področje prispevkov za socialno varnost, tudi na davčno zakonodajo. Vlada je obljubila na začetku mandata, da bo pristopila k reformi v dveh korakih: prvi korak bi bil modernizacija transferjev, kar bi bilo prav, in potem kot dodana vrednost še reforma. Kaj pa imamo od modernizacije transferjev? Kaj se je pa zgodilo? Ja, prav veliko ne, no. Ampak kar naenkrat se forsira to pokojninsko reformo, kot da je to zdaj nujno potrebno ta trenutek sprejeti in samo o tem se še pogovarjati, vse ostalo gre pa mimo nas. Kaj ste pravzaprav – zdaj govorim vladi, kaj je vlada naredila s predstavitvijo tega zakona na tak način, kot ga je predstavila. Mislim, da je vlada naredila veliko škodo. Zasejali ste strah med državljane. To je preverljivo, ljudi je strah. Ne vedo, kaj se jim obeta in do česa bo prišlo, če bo sprejeta ta zakonodaja. Če gledamo samo vloge za upokojitev! Običajno jih je na leto približno 10 tisoč. Po mojih podatkih jih je v letošnjem letu že preko 15 tisoč. Sindikati govorijo celo o 24 tisočih! Ne vem, kateri podatek je pravi, ampak 14 zagotovo je, ker sem pogledal in prebral. Torej, kaj lahko rečemo? Zaupanja v to reformo ni. Pa ne s strani opozicije. Mi smo danes tu, da odločimo o tem, ali bo ta zakon sprejet ali ne bo. Vendar temu zakonu nasprotuje širša slovenska javnost, in tega se je treba začeti zavedati. Ta zakon bo vplival na ogromno stvari. Podaljšala se bo delovna doba, to bo vplivalo na vdovske pokojnine, na varstveni dodatek, na dodatek za pomoč in postrežbo, na letni dodatek, ki bo nižji. In vse to so pridobljene pravice, ki se zmanjšujejo ali pa ukinjajo. In za to gre pri tej pokojninski reformi in o tem mi vseskozi govorimo.Sindikati, torej predstavniki delavcev, govorijo o tem, da je 40 let dela dovolj. S tem se strinjam in to bi moralo biti izhodišče za novo pokojninsko reformo. Ampak to se je preslišalo in o tem se ne govori nič več. Gremo kot valjar in to je narobe. Dobivam občutek, da je ta vlada že izgubila stik z realnostjo. Nenazadnje je zadnji referendum dober pokazatelj tega, kaj si ljudje mislijo o vladi, ne govorim o politiki na splošno, o vladi. In mi, državni zbor, smo tisti zadnji, ki na koncu odločimo. Verjamem, da vlada zelo rada premika tiste zelene magnetke navzdol, toda odgovornost, veste, bomo pa prevzeli mi, za vse to, kar sprejemamo. Mi, ne vlada. Vlada bo dala magnetek na zeleno polje, in oni so svoje naredili, saj to je parlament sprejel. Jaz na to ne pristajam, zato bom to zakonodajo zagotovo zavrnil.Sprememba pokojninske zakonodaje ta trenutek ni nujno potrebna. Mislim, da bi morali zdaj razmišljati o drugih prioritetah, predvsem o protikriznih ukrepih. Kam gre naš vlak, je včeraj jasno povedala ena izmed ministric, ki sedi v tej vladi. Jasno je povedala, da moramo ujeti vlak razvoja, da nam je ušel. A mi govorimo o stvareh, ki so ta trenutek bistveno manj pomembne kot pa to, na kakšen način bomo zagotovili več delovnih mest. Ker vse to sovpada. Če mi zagotovimo pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest, se bo več plačevalo v pokojninsko blagajno, manjša bo luknja in vse skupaj gre ciklično naprej. Ampak ne, mi smo začeli ravno na drugem koncu. In to je narobe. Sploh pa je narobe zato, ker to ni usklajeno. Ker ste se skregali med sabo, sindikati, vlada, delodajalci. Ko smo bili na Odboru za delo, družino in socialne zadeve, smo sedeli, mislim, da pet dni in se pogovarjali o teh stvareh. Koliko pripomb je bilo s strani sindikatov! Koliko pripomb je bilo s strani delodajalcev! Ne iz opozicijskih vrst, opozicijske vrste se samo zavedamo, kaj bomo storili, če bomo sprejeli ta zakon, do česa bo prišlo. Bojim se, da bo prišlo do še enega referenduma. In če bo prišlo do še enega referenduma, ja, še enega boste izgubili. Če to želite – v redu, tudi prav. Jaz mislim, da imamo zdaj priložnost, da ustavimo ta vlak, da napotimo vlado in sindikate, socialne partnerje, vse po vrsti, da se usedejo za mizo in ne pridejo ven dokler nimajo usklajenega predloga. Takrat bo tudi Slovenska demokratska stranka drugače gledala na to zakonodajo, zagotovo. Torej še enkrat, temu zakonu ne nasprotuje opozicija, temu zakonu nasprotuje širša slovenska javnost, predvsem pa socialni partnerji, ki pravijo da so bili izigrani pri pripravi te zakonodaje.”