Pokojninska reforma z odobravanjem vseh strank v zaključni fazi

Pokojninska reforma prinaša vrsto pozitivnih rešitev in pomembnih novosti. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora tretjič obravnavajo predlog pokojninske reforme. V nadaljevanju objavljamo stališče poslanke SDS in podpredsednice Državnega zbora Romane Tomc.

1.    Zakon je rezultat sodelovanja med številnimi interesnimi skupinami
Pred natančno tremi tedni smo v tej dvorani opravili prvo razpravo o novem pokojninskem zakonu, ki naj bi pričel veljati čez slab mesec.  Danes imamo na mizi predlog, ki je v tem času doživel kar nekaj sprememb, v temeljnih elementih pa je vendarle ostal enak kot na začetku. Dejstvo je, da bomo morali v prihodnje delati dlje. Vendar ne gre spregledati, da se upokojitvena starost ne bo dvigovala samo zaradi zaostrovanja pogojev, ampak predvsem na račun bogatih stimulacij za daljše delo.

Današnji predlog, skupaj z amandmaji, je rezultat napornih pogajanj s številnimi skupinami zainteresirane javnosti. Lahko rečemo, da so ta zakon skupaj oblikovali vlada, sindikati, delodajalci, predstavniki upokojencev, invalidov, različnih nevladnih organizacij, študentov in nenazadnje tudi strokovnjaki različnih institucij, ki bodo morale skrbeti za pravilno izvajanje zakona. Posebno vlogo so imele v tem procesu tudi politične stranke, ki so s svojimi konstruktivnimi predlogi prispevale pomemben delež.

2.    Pokojninsko reformo delamo zase
Kljub pritiskom evropskih institucij, da je treba s pokojninsko reformo resnično pohiteti, pa se moramo zavedati, da jo delamo predvsem zase. Delamo jo zato, da bi zmanjšali pritisk na javne finance, ki ga povzroča prezgodnje upokojevanje in vse večje staranje prebivalstva. Delamo jo tudi zato, da bi zaustavili padanje pokojnin. Mnoge pokojnine so postale tako nizke, da upokojencem ne zagotavljajo več dostojnega preživetja. O tem priča tudi visoka stopnja tveganja revščine zlasti pri starejših ženskah. Vse to je posledica sistema iz preteklosti, ki je zlasti ženskam omogočal zgodnje upokojevanje, vendar na račun nizke pokojnine. Ugodni pogoji so predstavljali nekakšno past, v katero so se v želji po čim hitrejši upokojitvi ujeli mnogi. Če bi sedanji zakon ostal v veljavi, bi bilo naslednja leta še slabše.

3.    Neto odmera bo prinesla večjo preglednost
Dejstvo je, da je obstoječi pokojninski sistem izredno zapleten in nepregleden. Med več kot štiristo členi se je težko znajti tudi strokovnjakom, kaj šele tistim, ki se s pokojninsko problematiko ne srečujejo vsak dan. Težko bi rekli, da bo po novem pokojninski zakon lahko razumljiv prav za vse, vendarle pa je z bistvenim premikom v načinu določanja pokojnin, sistem bolj pregleden, predvsem pa ne zavaja več ljudi z napačnimi pričakovanji glede višine njihovih pokojnin.

Uvedba t.i. »neto odmernega odstotka« je povzročila kar precej pomislekov in vprašanj, saj primerjava sedaj veljavnih in novih odmernih odstotkov kaže, da so novi bistveno nižji.  To naj bi povzročilo tudi nižje pokojnine. Dejansko pa temu ni tako. Zaradi zaustavitve padanja valorizacijskega količnika ter hkratnega fiksiranja nadomestne stopnje na višino, ki velja letošnje leto, se bodo novim upokojencem zagotavljale pokojnine primerljive s sedanjimi. Ker bi po sedanjem zakonu pokojnine še naprej strmo padale,je ta rešitev za bodoče upokojence precej ugodnejša.

4.    Zakon prinaša številne bonuse
Poleg tega se osebam, ki se ne upokojijo takoj, ko izpolnijo upokojitvene pogoje po novem dodeljujejo zelo ugodni bonusi, ki nagrajujejo vsako dodatno trimesečje ostajanja v zaposlitvi.

Nemogoče je izpostaviti vse spremembe, ki jih zakon prinaša, zato se bom v nadaljevanju omejila na tiste, ki po našem mnenju sodijo med pomembnejše in tiste, ki prinašajo zelo pozitivne spremembe pa so bile med dosedanjo razpravo prezrte.

5.    Upokojitev pri 60-ih letih ali še prej
Vprašanje, ki ga v teh dneh največkrat slišimo je, kdaj se bomo lahko upokojili po novih pogojih. Na takšno vprašanje ni enoznačnega odgovora, ker je pravica do upokojitve poleg izpolnjevanja splošnih pogojev vezana na osebne okoliščine. Načeloma pa velja, da pravico do starostne pokojnine pridobi oseba, ki je dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa in je stara najmanj 60 let, ne glede ali gre za moškega ali za žensko. Ta pogoj pa bo treba izpolnjevati šele konec leta 2018, do takrat pa veljajo postopni prehodi.

Starostna meja se lahko dodatno zniža zaradi skrbi za otroka v prvem letu starosti, zaradi služenja vojaškega roka ter zaradi dela pred 18. letom. Na ta način se lahko v moški upokoji že pri 58 ih letih, ženska pa celo pri 56 ih letih. V primeru, da ta oseba ostane v zaposlitvi, pa poleg plače lahko prejema še dodatni bonus v višini 20% pokojnine.

6.    Spodbujanje zaposlovanja mladih
Zakon ponuja tudi številne druge stimulacije, ki imajo namen spodbujanja zaposlovanja mladih in zaposlovanja starejših. Tako bo delodajalec, ki bo zaposlil osebo, ki se prvič zaposluje pred 26-im letom ali mlado mamico z otrokom do treh let, oproščen plačila dela prispevkov, prav tako bodo delodajalci deležni spodbud za vse zaposlene, ki so starejši od 60 let.  Olajšav bodo deležni tudi samostojni podjetniki, ki prvič pričenjajo z opravljanjem dejavnosti. V prvem letu jim ne bo treba plačati polovice prispevkov, v naslednjem letu pa se jim bodo prispevki zmanjšali za tretjino.  Tistim samostojnim podjetnikom, ki pa so že aktivni se bo ugotovljeni dobiček, ki je podlaga za določitev zavarovalne osnove znižal za 25%.

7.    Poklicne pokojnine
Pomembne novosti so tudi na področju poklicnih pokojnin. Sedanji sistem ni deloval. Je nedorečen, seznam delovnih mest za katera je poklicno zavarovanje obvezno je zastarel, prispevne stopnje pa so prenizke, da bi zagotavljale, dovolj sredstev za izplačilo poklicnih pokojnin. Z novim zakonom je predvidena revizija vseh delovnih mest in določitev novih pravil za naprej, hkrati pa se rešuje tudi položaj tistih zavarovancev, ki so že vključeni v poklicno zavarovanje in imajo primanjkljaj na svojih računih.

8.    Prostovoljno zavarovanje
O delu, ki se nanaša na prostovoljno dodatno zavarovanje nismo veliko razpravljali, vendar tudi na tem področju prihaja do pomembnih novosti. Najpomembnejša med njimi je, da bo mogoča bolj pestra naložbena politika, kar pomeni, da bo zavarovanec lahko sam vplival na to ali se njegova sredstva nalagajo v bolj rizične naložbe, ki lahko prinesejo tudi višje donose in s tem višjo pokojnino ali pa se bo odločil za bolj konzervativno politiko.9.    Prehodna obdobja in varovanje pridobljenih pravic
Za večino rešitev, ki jih prinaša ta zakon veljajo ugodna prehodna obdobja s katerimi bo olajšan prehod tistim, ki so tik pred upokojitvijo. Ena izmed najpomembnejših določb zakona je varstvo pričakovanih pravic. To pomeni, da se bodo vsi, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, vključno z dodano dobo, lahko kadarkoli upokojili pod pogoji kot veljajo do danes.  Še posebnega varstva so deležne najbolj občutljive skupine ljudi v naši družbi, to so brezposelni in delovni invalidi, ki se bodo lahko še v obdobju naslednjih treh ali petih letih upokojevali po predpisih, ki veljajo danes.10.    Izzivi ostajajo
Za pokojninski sistem izzivov tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Vendar v poslanski skupini SDS ocenjujemo, da bomo s tem zakonom dosegli dva ključna cilja pokojninske reforme. Zagotovili bomo finančno stabilnost pokojninske blagajne in zaustavili nadaljnje padanje pokojnin. Zato bomo zakon podprli.