Pokojninska reforma je krivična
torek, 14. 12. 2010Zaradi podaljševanja starostne upokojitvene meje, se bo pojavil problem zaposlovanja starejših in pa tudi mladih Poslanke in poslanci so na današnji redni seji državnega zbora že tretjič obravnavali predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil France Cukjati.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.FRANCE CUKJATI: “Hvala za besedo, gospod predsednik. Predstavniki ministrstva, lep pozdrav. Kolegice in kolegi. Še zadnjič se bomo srečali na temo Zakon o pokojninsko in invalidske zavarovanju. Gre za, tudi po našem mnenju za pomemben, zelo občutljiv zakon, občutljiv, zaradi tega, ker pač zadeva usodo vsakega izmed nas, izmed vseh državljanov, davkoplačevalcev, itd., in predstavlja tudi sam postopek, kako se ga rešuje, predstavlja, kako smo sposobni tako občutljive teme obravnavati in usklajevati in iskati neko nacionalno rešitev.
Treba je povedati, da nas je že na začetku tega mandata presenetila vest, da bo ta vlada šla v drastične spremembe pokojninsko, invalidske zakonodaje. Namreč, presenetila, zaradi tega, ker prejšnji zakon, ki je bil sprejet pred 10-imi leti pravzaprav še ni niti dokončno zaživel. Tudi prejšnji zakon izpred 10-ih let je predvidel 65 let starosti kot tisto mejo, pri kateri se vsak lahko upokoji, če ima vsaj določeno število let zavarovalne dobe, pri ženskah pa 63 let. Sedaj še veljavni zakon še tudi v prehodnih obdobjih, ki jih je uvedel kot zelo postopno obdobje pri večanju zahtev za upokojitev še ni niti dosegel svojega cilja. Namreč, šele tam 2013, 2014 v nekaterih določbah celo 2022 naj bi ta sedaj veljavni zakon prišel končno do veljave. Mi še vedno smatramo, da sedanji zakon rešuje problematiko in jo tudi v tako drastičnih spremembah ni potrebno to problematiko rešiti. No, pač imajo sedaj Zakon o invalidsko pokojninskem zavarovanju pod število 2 novi zakon. Glavna zadeva je seveda pokojninska doba, torej to koliko let naj bi moški oziroma ženska nabral v tem času, sedaj imenuje ta zakon pokojninska doba, da bo nekako imel pravico do polne pokojnine, moški 43 let, ženska 41 let. Vendar ob enem zakon postavlja tudi starost 65, tako za moške kot za žensko. Tukaj se pojavi najprej vprašanje pravzaprav, kako priti do izpolnitve teh pogojev. 65 let starosti je 43 let delovne dobe. Recimo za moškega, ki je služil vojsko, študiral 5 let, to se pravi bo pri 65 letih nabral najmanj oziroma največ 40 let delovne dobe in ne 43. To se pravi, kje tista tri leta dobiti.Namreč, pogoji, ki jih zakon postavlja, kot pogoj morajo biti uresničljivi, morajo biti takšni, da jih lahko z vso skrbnostjo, zavzetostjo državljan izpolni. Tega se je zavedal tudi prejšnji zakon, pred 10-imi leti, ki je vedel, da recimo moški s fakultetno izobrazbo ne more v tolikšnem času do 65 leta takšne delovne dobe nabrati in je uvedel dodano dobo, priznano dodano dobo za študij. Seveda postopoma, in sicer en mesec na leto. Naslednje leto bi po sedanjem zakonu bila priznana delovna doba 10 mesecev na leto, to se pravi pri 5-letnem študiju, to se pravi redni študij z dodanim letom, bi pomenilo 50 mesecev, to je štiri leta. In to je bilo uvedeno prav zaradi tega, da določeno kategorijo prebivalcev, ki po nekem osnovnem členu ne more izpolniti pogojev, da jim zakon omogoči, da vendarle izpolnijo pogoj za polno upokojitev. Tako je tudi sedanji zakon priznal dodano dobo za služenje vojaškega roka. Mi vemo, da je ta generacija, ki bo naslednjih, ne vem, še 20 let vstopala v pokojninsko dobo oziroma v pokojnino je služila vojsko v času prejšnje Jugoslavije in to je bila zadnja leta najmanj eno leto obveznega služenja. Nihče te ni vprašal ali greš z veseljem ali ne, država ni plačevala prispevkov za obvezno zavarovanje, ni plačevala, in zdaj se minister sklicuje, da neplačana doba ne more biti vključena v pokojninsko dobo. Zelo lepo, zelo pravično, pravzaprav, pošteno, vendar država je kršila, ni plačevala pokojninske dobe oziroma pokojninskega zavarovanja za obvezno služenje vojaškega roka. In če pri tem upoštevamo, da vojaški rok, služenje vojaškega roka ni trajal normalno delovno dobo – 40 ur na teden, ampak je trajal 168 ur na teden, 4-krat več. Eno leto bi morali pravzaprav po tem ključu priznati za štiri leta pokojninske dobe, od jutra do večera, oziroma od jutra do jutra, saj so bile tudi nočne službe, straže in podobno. Ali vsaj beneficirana doba. Ne. Dobro. Pustimo to, gre za eno leto. Pri teh, ki pa so v času študija, pa pomeni, da po sedanjem zakonu bi jim naslednje leto bilo priznano, kot sem rekel, 10 mesecev na leto, za 5-letni študij, 4 leta. Torej, tisti, ki bi po starem zakonu naslednje leto izpolnili pogoje za upokojitev, bodo ob 4 leta delovne dobe, ob štiri leta dodane dobe. In v trenutku, namesto naslednje leto februarja recimo, se bodo lahko upokojili šele čez 4 leta, 4 leta kasneje oziroma s podaljševanjem tudi delovne dobe 6 mesecev na leto, šele čez 6 let. 6 let. Kajti, obenem se tudi dviga prag glede delovne dobe po sicer 6 mesecev na leto po tem zakonu. To se pravi najprej, ker se jim študij ne bo priznal in drugič, ker se jim bo podaljševala zahteva za delovno dobo šele čez šest let namesto naslednje leto recimo v pokoj bodo šli čez šest let. In seveda je tukaj vprašanje, kako se to generacijo, pri kateri šest let ne bo nihče se upokojil, torej iz tistih delovnih mest, ki zahtevajo visoko šolsko izobrazbo, nihče se upokojil, kaj to pomeni za mlade diplomante, za mlade diplomirance, šest let se ta delovna mesta ne bodo sproščala. Torej, to je vprašanje ali je tak način racionalizacije dober.In seveda zakon tudi pri upokojevanju, predčasnem upokojevanju je nekako inovativno rešil vprašanje, kako upoštevati oziroma kako dati možnost za predčasno upokojevanje. Je možno predčasno upokojiti se recimo leto, dve leti in tako dalje prej, ampak s težkim malusom, težek malus, ki bo zaradi predčasne upokojitve 3% na leto nižja pokojnina, seveda do smrti 3% nižja za vsako leto predčasne upokojitve in ob enem, o tem pa seveda ni bilo veliko govora, ob enem pa se pri tem predčasnem upokojevanju ne bo upoštevala dokupljena doba. Kaj to pomeni? Dokupljena doba se ne bo upoštevala in za vsako leto manjše delovne dobe, krajše delovne dobe bo zopet malus 2%. To se pravi za vsako leto velikodušne možnosti predčasne upokojitve boste imeli do smrti pokojnino za 5% nižjo. Seveda to ni dobrohotna ponudba vsem tistim, ki bodo preutrujeni, ki bodo izčrpani in se bodo šli predčasno upokojiti, to je ponudba, ki je zaželena, kajti pri dveh letih bo imel tak nesrečnik 10% nižjo pokojnino do smrti. Torej, zelo zanimive te tako imenovane “velikodušne ponudbe”. Seveda možen je tudi dokup delovne dobe takšni v osnovi, in sicer do 5 let si boste lahko dokupili, pri čemer boste plačali toliko, kot bi recimo s sedanjo plačo morali plačevati prispevek. Vsi vemo, ne vem, če bo kdo tako neumen, da bo dokupil to dobo, ki je ponujena, kajti namesto, da bi 10.000 evrov na leto si dokupil eno leto, bo rajši vezal in varčeval in bo dobil iz tega naslova po 3 do 4-krat več kot pa iz naslova pokojnine. No, tukaj je ena naslednjih pasti oziroma zelo slabih rešitev, plačevanje, to se pravi najnižja pokojninska osnova za tiste, ki si sami plačujejo, za obrtnike, za samostojne podjetnike, in sicer oni si bodo morali plačevati toliko kolikor jim davčna uprava ugotovi dohodke oziroma se prijavijo dohodki in tako dalje, ampak najmanj 60% povprečne plače. To se pravi, vsi tisti, ki so na minimalni plači ali celo nižji plači kot je minimalna plača, bodo morali plačevati prispevke kot če bi imeli 60% povprečne plače.V lanskem, predlanskem letu, ko smo reševali vprašanje nezaposlenih in ko se je vlada nekako bala teh visokih številk nezaposlenih je bila dana ponudba, da se lahko z nekaj sredstvi posameznik odloči za samostojno dejavnost. In takih je bilo kar nekaj tisoč primerov, po nekih podatkih okoli 15.000, ki so se odločili za samostojno dejavnost. Seveda, dve leti oziroma določen čas jim vlada oziroma proračun plača minimalni prispevek oziroma neko vsoto, ki bi pomenila stimulacijo za samostojno dejavnost. Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice je primerov, ki so resnično uspeli ali začeli s samostojno dejavnostjo komaj da v nekaj procentih. Vsi ostali so pravzaprav ta čas, pač čas preživetja, smatrali in tudi ti, ki nimajo nikjer dohodka oziroma niti ne minimalnega dohodka bodo morali plačevati prispevek 60% povprečne plače. 60% povprečne plače, če je povprečna plača 1.480 evrov, je 888 evrov, minimalna plača pa je 734 evrov. To se pravi, njihov davek je za 20% višji kot pa je minimalna plača. Bolj so obdavčeni. Nam se zdi to ustavno sporno. Nismo uspeli z amandmaji, zopet nismo uspeli. Tu se nabirajo negativne točke glede našega odnosa do tega zakona. Seveda resolucija Evropskega parlamenta iz oktobra letos pravi, da naj bi bila minimalna plača najmanj 60% povprečne plače, ampak pri nas, žal, ni. Pri nas je 50% povprečne plače. Če bi uresničili to resolucijo in minimalno plačo določili kot najmanj 60% povprečne plače, potem bi bila stvar rešena. Ampak temu ni, in še dolgo ne bo tako.Naslednje, kar nas zelo moti je to, da naši zavarovanci še vedno nimajo permanentne možnosti ugotavljati, ali njihovi delodajalci plačujejo ali ne plačujejo prispevke. Poskusi so, da bi preko davčne uprave to izvedeli, vendar vsi primeri se izjalovijo in pravzaprav zelo malo je teh primerov, ko ugotovijo z veliko zakasnitvijo, da njihovi prispevki niso bili plačani mesece in mesece, ali celo leto. Zaradi tega smo mi, tudi zaradi vpogleda v to, koliko se prispevkov nabere v pokojninsko blagajno od posameznega zavarovanca in koliko lahko zavarovanec računa in kdaj lahko računa, da se bo lahko upokojil, kakšna naj bi bila pokojnina, v želji, da bi tudi zainteresirali zavarovance, da bi nabirali delovno dobo, da bi pravzaprav računali na to, da izkoristijo to možnost države, pri čemer država mora nuditi ugodno in vabljivo ponudbo smo predlagali vzpostavitev informativnega osebnega računa ali individualnega pokojninskega računa, ki naj bi bil vsaj v elektronski obliki dostopen vsakemu zavarovancu. Dobili smo seveda odgovor, da je to po sedanji tehnologiji in sedanjih pogojih možno hitro narediti. Vendar tega ni. Bo neka matična evidenca vzpostavljena, vendar to še zdaleč ni to, kar smo predlagali.Seveda moramo opozoriti, da se bo ob podaljševanju starostne upokojitvene meje postopoma pojavil velik problem zaposlovanja starejših. Zakon sicer predvideva neke stimulacije za tiste delodajalce, ki bodo pripravljeni še naprej zaposlovati starejše delavce oziroma celo na novo zaposliti tiste, ki v teh letih izgubijo delo. Pri čemer pa smo opozarjali na položaj mladih in želeli vzpostaviti stimulacijo delodajalcev, da zaposlijo mlade za nedoločen čas. Sicer smo predlagali za dve leti, in to občutno ponudbo, kajti delodajalec se pač obrača in obnaša tako, kot smatra, da bo v svoji poslovni strategiji čim bolj uspel, in seveda mora biti tudi spodbuda temu primerna. Tudi glede Revoza v Novem mestu je država plačala oziroma obljubila, da bo plačala nekaj let prispevkov za delavce. In tako je Revoz prišel v Novo mesto in sedaj dobro funkcionira. To je dobra investicija. Za zaposlitev mladega smo predlagali, da bi v prvem letu zaposlitve za nedoločen čas proračun plačal prispevke delodajalca v višini celotnih prispevkov, se pravi 100%, v drugem letu 50%. No, potem je koalicija to zmanjšala na polovico, 50%-30%, kar seveda, tako tudi navajajo, ni zapeljivo, ni vabljivo, kajti zaposlitev za določen čas razbremenjuje delodajalca tudi pri drugih stroških, predvsem v tem, da ta razbremenitev, ki bi jo vlada oziroma proračun omogočil v primeru zaposlitve za nedoločen čas, ne odtehta. Pri zaposlitvi za določen čas je delodajalec ne samo svoboden, da lahko odpusti delavca brez problemov kadarkoli oziroma mu ne podaljša zaposlitve za določen čas, pač pa je tudi mnogo drugih stvari, za katere je zainteresiran, da je razbremenjen pri plačevanju plač. Tako, da bo ta spodbuda verjetno neučinkovita. Moram pa reči, da je problem zaposlitve za določen čas v Sloveniji velik. Če primerjamo, koliko mladih, ki so zaposleni za določen čas ali nedoločen čas, do 24. leta starosti, kakšen delež teh zaposlenih je za določen čas v Sloveniji in kakšen delež je v drugih državah v Evropi: v Evropski uniji je povprečje 40%, kar je visoko povprečje, 40% mladih je v Evropi zaposlenih za določen čas, torej tistih, ki so zaposleni; v Sloveniji je ta procent 66,6 in smo na vrhu. Druga za nami je Poljska z 62%, in potem so naprej hitro padajoči procenti. Gospodje, to je resen problem. Ne samo, da šest let pri zaposlovanju fakultetno izobraženih ne bo sprostitve delovnih mest, ne bo. Tudi nobene resne spodbude za zaposlovanje za nedoločen čas ne bo. Imamo tudi Zakon o malem delu in ne vem, ali smo še socialna država.
Naj za konec še navedem vprašanje oziroma pripombo Zakonodajno-pravne službe, ki je že na prvi obravnavi oziroma na delovnem telesu opozorila na resolucijo o normativni dejavnosti. To resolucijo je sprejela ta vlada. Mi smo bili veseli, da je ta resolucija bila sprejeta v lanskem letu in ta resolucija pravi, da je pri takih zakonih, kot je ta, potrebno doseči čim širše soglasje. Tega seveda ni bilo, vsaj nismo opazili glede socialnih partnerjev. Drugič, opozarja na retroaktivno učinkovanje še posebej pa na podlagi resolucije Zakonodajno-pravna služba opozarja, še posebej občutljivo vprašanje pridobljenih in pričakovanih pravic, na katere sicer opozarjamo ob posameznih zakonskih določbah, na primer na področju poklicnih pokojnin. Glede študija in nepriznavanja časa za študij so seveda, je vprašanje pričakovanih pravic drastično skrčene, neupoštevane in mislim, da Zakonodajno-pravna služba je zelo tehtno opozorila na te zadeve in upam, da se bodo, če bo zakon sprejet hitro našli ljudje, ki bodo to zadevo sprožili na Ustavnem sodišču, kajti tako se ne moremo iti. Seveda tukaj opozarjam Zakonodajno-pravno službo na pričakovane pravice pač iz tega naslova, da so vsi ti, ki so računali, da se bodo lahko naslednje leto ali naslednja leta upokojili ob upoštevanju dodane dobe za študij so na to računali, so verjeli v zakon, ki je veljal. So verjeli v pravno državo in sedaj nenadoma odrezano država reče, ne, saj smo se samo hecali. To ni v skladu s pravno državo.Opozarja pa Zakonodajno-pravna služba tudi na poklicne pokojnine. Namreč, pred 10-imi leti so bile uvedene varčevanje za poklicno pokojnino namesto tako imenovane beneficirane dobe. Tudi ta zakon to uvaja oziroma dograjuje, da pravzaprav se tista delovna mesta, pri katerih so tako visoke obremenitve, da ni mogoče pričakovati, da bi do leta 65 delavec delal na tem delovnem mestu, mora delodajalec vplačevati določen prispevek v Sklad za poklicno pokojnino in potem po določenem obdobju ima delavec pravico, da se upokoji in do nastopa redne starostne pokojnine bi premostil to obdobje s poklicno pokojnino. Mi nismo nasprotovali tej rešitvi, je pač eden od sistemov, ki naj bi bil vzdržen tudi za take primere. Seveda pri tem smo imeli številne predloge tudi, kako bolje to rešiti, kako določiti seznam težkih delovnih mest, ki ni bil ažuriran, še vedno je velikih takih delovnih mest, ki se neupravičeno upoštevajo kot težka delovna mesta. Mnoge tehnologije so se spremenile. Nekatera delovna mesta so tudi taka, ki bi jih morali priznavati in tako dalje. Gre za seznam, ki ga treba vsako leto in vsakih nekaj let ažurirati in tako dalje. Ti naši amandmaji niso bili sprejeti. Gre za naslednje vprašanje. Zakon določa takole glede te benificirane dobe oziroma poklicne pokojnine: Če sredstva zbrana na njegovem osebnem računu zavarovanca zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine. Takrat se lahko poklicno upokoji, takrat šele dobi poklicno pokojnino. Še enkrat, poklicno pokojnino bo, ko bo izpolnil vse zakonske pogoje, ko bo toliko in toliko let delal na tem tako imenovanem benificiranem delovnem mestu, težkem delovnem mestu, se bo lahko upokojil, če sredstva zbrana na njegovem osebnem računu zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine. Gospodje, kaj pa delavec ve, ali delodajalec plačuje na njegov račun za poklicno pokojnino, koliko plačuje? Ali delavec odloča po kakšni prispevni stopnji je treba vplačevati na njegovo osebni račun za poklicno pokojnino, da bo lahko dobil to poklicno pokojnino? Ali on odloča? Ali delavec lahko odloča? O tem odloča država. In država je pred 10 leti določila za polovico premajhen prispevek. In ti ljudje, ki so 10 let bili na tem računu sedaj zagotovo nimajo dovolj sredstev, in je to zopet nek lari fari. Nič ne bo od tega. Pa ne odloča delavec, ampak država. In če država določi tak in tak prispevek mora delodajalec plačevati. Če se je država zmotila, če je namerno premalo rekla, ja potem mora država svojo napako popraviti.Ta odnos, odnos do zavarovancev na vseh nivojih vse naše pripombe lahko zaključimo, gre za pravičen pristop. Za krivičen odnos do določenih kategorij zavarovancev, in teh ni malo. Ne gre samo za dvig delovne dobe in starostne meje. Gre za krivičen pristop določenih kategorij pri vprašanju pravičnosti in krivičnosti pa je seveda treba tudi reči, da takega zakona, če bo tak ostal, in očitno bo, seveda ne bomo mogli podpreti.”
Treba je povedati, da nas je že na začetku tega mandata presenetila vest, da bo ta vlada šla v drastične spremembe pokojninsko, invalidske zakonodaje. Namreč, presenetila, zaradi tega, ker prejšnji zakon, ki je bil sprejet pred 10-imi leti pravzaprav še ni niti dokončno zaživel. Tudi prejšnji zakon izpred 10-ih let je predvidel 65 let starosti kot tisto mejo, pri kateri se vsak lahko upokoji, če ima vsaj določeno število let zavarovalne dobe, pri ženskah pa 63 let. Sedaj še veljavni zakon še tudi v prehodnih obdobjih, ki jih je uvedel kot zelo postopno obdobje pri večanju zahtev za upokojitev še ni niti dosegel svojega cilja. Namreč, šele tam 2013, 2014 v nekaterih določbah celo 2022 naj bi ta sedaj veljavni zakon prišel končno do veljave. Mi še vedno smatramo, da sedanji zakon rešuje problematiko in jo tudi v tako drastičnih spremembah ni potrebno to problematiko rešiti. No, pač imajo sedaj Zakon o invalidsko pokojninskem zavarovanju pod število 2 novi zakon. Glavna zadeva je seveda pokojninska doba, torej to koliko let naj bi moški oziroma ženska nabral v tem času, sedaj imenuje ta zakon pokojninska doba, da bo nekako imel pravico do polne pokojnine, moški 43 let, ženska 41 let. Vendar ob enem zakon postavlja tudi starost 65, tako za moške kot za žensko. Tukaj se pojavi najprej vprašanje pravzaprav, kako priti do izpolnitve teh pogojev. 65 let starosti je 43 let delovne dobe. Recimo za moškega, ki je služil vojsko, študiral 5 let, to se pravi bo pri 65 letih nabral najmanj oziroma največ 40 let delovne dobe in ne 43. To se pravi, kje tista tri leta dobiti.Namreč, pogoji, ki jih zakon postavlja, kot pogoj morajo biti uresničljivi, morajo biti takšni, da jih lahko z vso skrbnostjo, zavzetostjo državljan izpolni. Tega se je zavedal tudi prejšnji zakon, pred 10-imi leti, ki je vedel, da recimo moški s fakultetno izobrazbo ne more v tolikšnem času do 65 leta takšne delovne dobe nabrati in je uvedel dodano dobo, priznano dodano dobo za študij. Seveda postopoma, in sicer en mesec na leto. Naslednje leto bi po sedanjem zakonu bila priznana delovna doba 10 mesecev na leto, to se pravi pri 5-letnem študiju, to se pravi redni študij z dodanim letom, bi pomenilo 50 mesecev, to je štiri leta. In to je bilo uvedeno prav zaradi tega, da določeno kategorijo prebivalcev, ki po nekem osnovnem členu ne more izpolniti pogojev, da jim zakon omogoči, da vendarle izpolnijo pogoj za polno upokojitev. Tako je tudi sedanji zakon priznal dodano dobo za služenje vojaškega roka. Mi vemo, da je ta generacija, ki bo naslednjih, ne vem, še 20 let vstopala v pokojninsko dobo oziroma v pokojnino je služila vojsko v času prejšnje Jugoslavije in to je bila zadnja leta najmanj eno leto obveznega služenja. Nihče te ni vprašal ali greš z veseljem ali ne, država ni plačevala prispevkov za obvezno zavarovanje, ni plačevala, in zdaj se minister sklicuje, da neplačana doba ne more biti vključena v pokojninsko dobo. Zelo lepo, zelo pravično, pravzaprav, pošteno, vendar država je kršila, ni plačevala pokojninske dobe oziroma pokojninskega zavarovanja za obvezno služenje vojaškega roka. In če pri tem upoštevamo, da vojaški rok, služenje vojaškega roka ni trajal normalno delovno dobo – 40 ur na teden, ampak je trajal 168 ur na teden, 4-krat več. Eno leto bi morali pravzaprav po tem ključu priznati za štiri leta pokojninske dobe, od jutra do večera, oziroma od jutra do jutra, saj so bile tudi nočne službe, straže in podobno. Ali vsaj beneficirana doba. Ne. Dobro. Pustimo to, gre za eno leto. Pri teh, ki pa so v času študija, pa pomeni, da po sedanjem zakonu bi jim naslednje leto bilo priznano, kot sem rekel, 10 mesecev na leto, za 5-letni študij, 4 leta. Torej, tisti, ki bi po starem zakonu naslednje leto izpolnili pogoje za upokojitev, bodo ob 4 leta delovne dobe, ob štiri leta dodane dobe. In v trenutku, namesto naslednje leto februarja recimo, se bodo lahko upokojili šele čez 4 leta, 4 leta kasneje oziroma s podaljševanjem tudi delovne dobe 6 mesecev na leto, šele čez 6 let. 6 let. Kajti, obenem se tudi dviga prag glede delovne dobe po sicer 6 mesecev na leto po tem zakonu. To se pravi najprej, ker se jim študij ne bo priznal in drugič, ker se jim bo podaljševala zahteva za delovno dobo šele čez šest let namesto naslednje leto recimo v pokoj bodo šli čez šest let. In seveda je tukaj vprašanje, kako se to generacijo, pri kateri šest let ne bo nihče se upokojil, torej iz tistih delovnih mest, ki zahtevajo visoko šolsko izobrazbo, nihče se upokojil, kaj to pomeni za mlade diplomante, za mlade diplomirance, šest let se ta delovna mesta ne bodo sproščala. Torej, to je vprašanje ali je tak način racionalizacije dober.In seveda zakon tudi pri upokojevanju, predčasnem upokojevanju je nekako inovativno rešil vprašanje, kako upoštevati oziroma kako dati možnost za predčasno upokojevanje. Je možno predčasno upokojiti se recimo leto, dve leti in tako dalje prej, ampak s težkim malusom, težek malus, ki bo zaradi predčasne upokojitve 3% na leto nižja pokojnina, seveda do smrti 3% nižja za vsako leto predčasne upokojitve in ob enem, o tem pa seveda ni bilo veliko govora, ob enem pa se pri tem predčasnem upokojevanju ne bo upoštevala dokupljena doba. Kaj to pomeni? Dokupljena doba se ne bo upoštevala in za vsako leto manjše delovne dobe, krajše delovne dobe bo zopet malus 2%. To se pravi za vsako leto velikodušne možnosti predčasne upokojitve boste imeli do smrti pokojnino za 5% nižjo. Seveda to ni dobrohotna ponudba vsem tistim, ki bodo preutrujeni, ki bodo izčrpani in se bodo šli predčasno upokojiti, to je ponudba, ki je zaželena, kajti pri dveh letih bo imel tak nesrečnik 10% nižjo pokojnino do smrti. Torej, zelo zanimive te tako imenovane “velikodušne ponudbe”. Seveda možen je tudi dokup delovne dobe takšni v osnovi, in sicer do 5 let si boste lahko dokupili, pri čemer boste plačali toliko, kot bi recimo s sedanjo plačo morali plačevati prispevek. Vsi vemo, ne vem, če bo kdo tako neumen, da bo dokupil to dobo, ki je ponujena, kajti namesto, da bi 10.000 evrov na leto si dokupil eno leto, bo rajši vezal in varčeval in bo dobil iz tega naslova po 3 do 4-krat več kot pa iz naslova pokojnine. No, tukaj je ena naslednjih pasti oziroma zelo slabih rešitev, plačevanje, to se pravi najnižja pokojninska osnova za tiste, ki si sami plačujejo, za obrtnike, za samostojne podjetnike, in sicer oni si bodo morali plačevati toliko kolikor jim davčna uprava ugotovi dohodke oziroma se prijavijo dohodki in tako dalje, ampak najmanj 60% povprečne plače. To se pravi, vsi tisti, ki so na minimalni plači ali celo nižji plači kot je minimalna plača, bodo morali plačevati prispevke kot če bi imeli 60% povprečne plače.V lanskem, predlanskem letu, ko smo reševali vprašanje nezaposlenih in ko se je vlada nekako bala teh visokih številk nezaposlenih je bila dana ponudba, da se lahko z nekaj sredstvi posameznik odloči za samostojno dejavnost. In takih je bilo kar nekaj tisoč primerov, po nekih podatkih okoli 15.000, ki so se odločili za samostojno dejavnost. Seveda, dve leti oziroma določen čas jim vlada oziroma proračun plača minimalni prispevek oziroma neko vsoto, ki bi pomenila stimulacijo za samostojno dejavnost. Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice je primerov, ki so resnično uspeli ali začeli s samostojno dejavnostjo komaj da v nekaj procentih. Vsi ostali so pravzaprav ta čas, pač čas preživetja, smatrali in tudi ti, ki nimajo nikjer dohodka oziroma niti ne minimalnega dohodka bodo morali plačevati prispevek 60% povprečne plače. 60% povprečne plače, če je povprečna plača 1.480 evrov, je 888 evrov, minimalna plača pa je 734 evrov. To se pravi, njihov davek je za 20% višji kot pa je minimalna plača. Bolj so obdavčeni. Nam se zdi to ustavno sporno. Nismo uspeli z amandmaji, zopet nismo uspeli. Tu se nabirajo negativne točke glede našega odnosa do tega zakona. Seveda resolucija Evropskega parlamenta iz oktobra letos pravi, da naj bi bila minimalna plača najmanj 60% povprečne plače, ampak pri nas, žal, ni. Pri nas je 50% povprečne plače. Če bi uresničili to resolucijo in minimalno plačo določili kot najmanj 60% povprečne plače, potem bi bila stvar rešena. Ampak temu ni, in še dolgo ne bo tako.Naslednje, kar nas zelo moti je to, da naši zavarovanci še vedno nimajo permanentne možnosti ugotavljati, ali njihovi delodajalci plačujejo ali ne plačujejo prispevke. Poskusi so, da bi preko davčne uprave to izvedeli, vendar vsi primeri se izjalovijo in pravzaprav zelo malo je teh primerov, ko ugotovijo z veliko zakasnitvijo, da njihovi prispevki niso bili plačani mesece in mesece, ali celo leto. Zaradi tega smo mi, tudi zaradi vpogleda v to, koliko se prispevkov nabere v pokojninsko blagajno od posameznega zavarovanca in koliko lahko zavarovanec računa in kdaj lahko računa, da se bo lahko upokojil, kakšna naj bi bila pokojnina, v želji, da bi tudi zainteresirali zavarovance, da bi nabirali delovno dobo, da bi pravzaprav računali na to, da izkoristijo to možnost države, pri čemer država mora nuditi ugodno in vabljivo ponudbo smo predlagali vzpostavitev informativnega osebnega računa ali individualnega pokojninskega računa, ki naj bi bil vsaj v elektronski obliki dostopen vsakemu zavarovancu. Dobili smo seveda odgovor, da je to po sedanji tehnologiji in sedanjih pogojih možno hitro narediti. Vendar tega ni. Bo neka matična evidenca vzpostavljena, vendar to še zdaleč ni to, kar smo predlagali.Seveda moramo opozoriti, da se bo ob podaljševanju starostne upokojitvene meje postopoma pojavil velik problem zaposlovanja starejših. Zakon sicer predvideva neke stimulacije za tiste delodajalce, ki bodo pripravljeni še naprej zaposlovati starejše delavce oziroma celo na novo zaposliti tiste, ki v teh letih izgubijo delo. Pri čemer pa smo opozarjali na položaj mladih in želeli vzpostaviti stimulacijo delodajalcev, da zaposlijo mlade za nedoločen čas. Sicer smo predlagali za dve leti, in to občutno ponudbo, kajti delodajalec se pač obrača in obnaša tako, kot smatra, da bo v svoji poslovni strategiji čim bolj uspel, in seveda mora biti tudi spodbuda temu primerna. Tudi glede Revoza v Novem mestu je država plačala oziroma obljubila, da bo plačala nekaj let prispevkov za delavce. In tako je Revoz prišel v Novo mesto in sedaj dobro funkcionira. To je dobra investicija. Za zaposlitev mladega smo predlagali, da bi v prvem letu zaposlitve za nedoločen čas proračun plačal prispevke delodajalca v višini celotnih prispevkov, se pravi 100%, v drugem letu 50%. No, potem je koalicija to zmanjšala na polovico, 50%-30%, kar seveda, tako tudi navajajo, ni zapeljivo, ni vabljivo, kajti zaposlitev za določen čas razbremenjuje delodajalca tudi pri drugih stroških, predvsem v tem, da ta razbremenitev, ki bi jo vlada oziroma proračun omogočil v primeru zaposlitve za nedoločen čas, ne odtehta. Pri zaposlitvi za določen čas je delodajalec ne samo svoboden, da lahko odpusti delavca brez problemov kadarkoli oziroma mu ne podaljša zaposlitve za določen čas, pač pa je tudi mnogo drugih stvari, za katere je zainteresiran, da je razbremenjen pri plačevanju plač. Tako, da bo ta spodbuda verjetno neučinkovita. Moram pa reči, da je problem zaposlitve za določen čas v Sloveniji velik. Če primerjamo, koliko mladih, ki so zaposleni za določen čas ali nedoločen čas, do 24. leta starosti, kakšen delež teh zaposlenih je za določen čas v Sloveniji in kakšen delež je v drugih državah v Evropi: v Evropski uniji je povprečje 40%, kar je visoko povprečje, 40% mladih je v Evropi zaposlenih za določen čas, torej tistih, ki so zaposleni; v Sloveniji je ta procent 66,6 in smo na vrhu. Druga za nami je Poljska z 62%, in potem so naprej hitro padajoči procenti. Gospodje, to je resen problem. Ne samo, da šest let pri zaposlovanju fakultetno izobraženih ne bo sprostitve delovnih mest, ne bo. Tudi nobene resne spodbude za zaposlovanje za nedoločen čas ne bo. Imamo tudi Zakon o malem delu in ne vem, ali smo še socialna država.
Naj za konec še navedem vprašanje oziroma pripombo Zakonodajno-pravne službe, ki je že na prvi obravnavi oziroma na delovnem telesu opozorila na resolucijo o normativni dejavnosti. To resolucijo je sprejela ta vlada. Mi smo bili veseli, da je ta resolucija bila sprejeta v lanskem letu in ta resolucija pravi, da je pri takih zakonih, kot je ta, potrebno doseči čim širše soglasje. Tega seveda ni bilo, vsaj nismo opazili glede socialnih partnerjev. Drugič, opozarja na retroaktivno učinkovanje še posebej pa na podlagi resolucije Zakonodajno-pravna služba opozarja, še posebej občutljivo vprašanje pridobljenih in pričakovanih pravic, na katere sicer opozarjamo ob posameznih zakonskih določbah, na primer na področju poklicnih pokojnin. Glede študija in nepriznavanja časa za študij so seveda, je vprašanje pričakovanih pravic drastično skrčene, neupoštevane in mislim, da Zakonodajno-pravna služba je zelo tehtno opozorila na te zadeve in upam, da se bodo, če bo zakon sprejet hitro našli ljudje, ki bodo to zadevo sprožili na Ustavnem sodišču, kajti tako se ne moremo iti. Seveda tukaj opozarjam Zakonodajno-pravno službo na pričakovane pravice pač iz tega naslova, da so vsi ti, ki so računali, da se bodo lahko naslednje leto ali naslednja leta upokojili ob upoštevanju dodane dobe za študij so na to računali, so verjeli v zakon, ki je veljal. So verjeli v pravno državo in sedaj nenadoma odrezano država reče, ne, saj smo se samo hecali. To ni v skladu s pravno državo.Opozarja pa Zakonodajno-pravna služba tudi na poklicne pokojnine. Namreč, pred 10-imi leti so bile uvedene varčevanje za poklicno pokojnino namesto tako imenovane beneficirane dobe. Tudi ta zakon to uvaja oziroma dograjuje, da pravzaprav se tista delovna mesta, pri katerih so tako visoke obremenitve, da ni mogoče pričakovati, da bi do leta 65 delavec delal na tem delovnem mestu, mora delodajalec vplačevati določen prispevek v Sklad za poklicno pokojnino in potem po določenem obdobju ima delavec pravico, da se upokoji in do nastopa redne starostne pokojnine bi premostil to obdobje s poklicno pokojnino. Mi nismo nasprotovali tej rešitvi, je pač eden od sistemov, ki naj bi bil vzdržen tudi za take primere. Seveda pri tem smo imeli številne predloge tudi, kako bolje to rešiti, kako določiti seznam težkih delovnih mest, ki ni bil ažuriran, še vedno je velikih takih delovnih mest, ki se neupravičeno upoštevajo kot težka delovna mesta. Mnoge tehnologije so se spremenile. Nekatera delovna mesta so tudi taka, ki bi jih morali priznavati in tako dalje. Gre za seznam, ki ga treba vsako leto in vsakih nekaj let ažurirati in tako dalje. Ti naši amandmaji niso bili sprejeti. Gre za naslednje vprašanje. Zakon določa takole glede te benificirane dobe oziroma poklicne pokojnine: Če sredstva zbrana na njegovem osebnem računu zavarovanca zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine. Takrat se lahko poklicno upokoji, takrat šele dobi poklicno pokojnino. Še enkrat, poklicno pokojnino bo, ko bo izpolnil vse zakonske pogoje, ko bo toliko in toliko let delal na tem tako imenovanem benificiranem delovnem mestu, težkem delovnem mestu, se bo lahko upokojil, če sredstva zbrana na njegovem osebnem računu zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine. Gospodje, kaj pa delavec ve, ali delodajalec plačuje na njegov račun za poklicno pokojnino, koliko plačuje? Ali delavec odloča po kakšni prispevni stopnji je treba vplačevati na njegovo osebni račun za poklicno pokojnino, da bo lahko dobil to poklicno pokojnino? Ali on odloča? Ali delavec lahko odloča? O tem odloča država. In država je pred 10 leti določila za polovico premajhen prispevek. In ti ljudje, ki so 10 let bili na tem računu sedaj zagotovo nimajo dovolj sredstev, in je to zopet nek lari fari. Nič ne bo od tega. Pa ne odloča delavec, ampak država. In če država določi tak in tak prispevek mora delodajalec plačevati. Če se je država zmotila, če je namerno premalo rekla, ja potem mora država svojo napako popraviti.Ta odnos, odnos do zavarovancev na vseh nivojih vse naše pripombe lahko zaključimo, gre za pravičen pristop. Za krivičen odnos do določenih kategorij zavarovancev, in teh ni malo. Ne gre samo za dvig delovne dobe in starostne meje. Gre za krivičen pristop določenih kategorij pri vprašanju pravičnosti in krivičnosti pa je seveda treba tudi reči, da takega zakona, če bo tak ostal, in očitno bo, seveda ne bomo mogli podpreti.”