Pogovorni večer “Slovenija v Evropi” v Kobaridu s Patricijo Šulin in Danijelom Krivcem

Patricija Šulin je po kratki predstavitvi svojega dela v Evropskem parlamentu spregovorila o črpanju evropskih sredstev, predstavila pa je tudi primere dobrih praks črpanja nepovratnih evropskih sredstev na področju občin Kobarid, Tolmin in Bovec. “Mnoge občine so pri črpanju evropskih sredstev uspešne, žal pa je pri črpanju evropskih sredstev manj uspešna država in razpoložljiv denar ostaja,” je poudarila Šulinova, Danijel Krivec, ki je bil trikrat izvoljen za župana Bovca pa je spregovoril o projektih sofinanciranih z evropskimi sredstvi v času njegovega mandata, dotaknil pa se je tudi razpisov za pridobitev teh sredstev.

Poslanca sta omenila evropske finančne sklade za pomoč državam članicam, beseda pa je nanesla tudi na razvoj turizma, ki predstavlja pomemben delež gospodarskega razvoja. Sledila je razprava o aktualni politični situaciji. Tako na evropskem kot na domačem parketu je osrednja tema migrantska kriza.

“Že več mesecev so osrednje teme plenarnih zasedanj migrantska kriza, boj proti terorizmu in vprašanje varnosti,” je dejala poslanka v Evropskem parlamentu, Danijel Krivec pa se je pridružil mnenju Šulinove, da je terorizem napad na demokracijo, na naše vrednote in na naš način življenja. Prav tako sta si enotna, da migrantska kriza ni rešljiva v Evropi, ampak na kriznih žariščih.

“Leta 2015 je prišlo v EU več kot milijon priseljencev, od septembra do danes pa je Slovenijo prečkalo že več kot pol milijona ljudi,” je dejal poslanec v DZ, ki poudarja, da migrantska kriza predstavlja tudi velik finančni zalogaj za EU.

“Naloga Evrope je zagotoviti mir in varnost državljanov,” sta opozorila poslanca, Šulinova pa pravi, da je za ohranitev schengenskega območja ključnega pomena varovanje zunanjih meja brez notranjih mejnih kontrol. EK priporoča, da bi  ‘obnovili Schengen’ z vzpostavitvijo mejne in obalne straže EU, ki naj bi bila polno delujoča novembra 2016.

Ponovni nadzor nad notranjimi mejami bi glede na poročilo Komisije znašal med 7 in 18 milijardami evrov na leto, s padcem Schengena pa bi se evropski BDP zmanjšal za do 100 milijard.

Šulinova je omenila tudi evropsko pomoč Turčiji za podporo beguncem iz Sirije in Iraka v višini treh milijard evrov. “Pol milijarde evrov bo zagotovljenih iz proračuna EU, 2,5 milijarde evrov pa bodo morale zagotoviti države članice” je dejala Šulinova, gospod Krivec pa je omenil tudi predloge stranke SDS za reševanje migrantske krize, ki pa so bili s strani koalicije zavrnjeni.

V razpravi in izmenjavi mnenj je bilo moč zaznati zaskrbljenost občanov in občank, ki jih skrbi tudi porast nasilne komunikacije in uporabe totalitarnih simbolov, videnih na sobotnem protestu na Kotnikovi ulici v Ljubljani.

Patricija Šulin pa je spregovorila tudi o referendumu o nadaljnjem članstvu Velike Britanije v EU in reformah, ki jih v Londonu zahtevajo, da ostanejo v Uniji, o Resoluciji o Mednarodnem sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA), o katerem se pogajajo države, ki skupaj ustvarijo več kot 70 odstotkov svetovne trgovine s storitvami in o prihajajočem plenarnem zasedanju.

Glede referenduma v Veliki Britaniji je februarja potekal Vrh EU, kjer dosežen dogovor ne predvideva spremembe Pogodbe EU, je pa britanski predsednik vlade Cameron dosegel, da bo ob prvi spremembi sporazuma besedna zveza “vedno tesnejša unija” umaknjena iz preambule, da bo razvidno, da Velika Britanija ni zavezana k nadaljnji politični integraciji EU.

Ob koncu je poslanka v Evropskem parlamentu pojasnila tudi napačne in zavajajoče podatke o glasovanju glede pravice do vode. Šulinova je poudarila: “Podprla sem stališče ELS, da je zagotavljanje vode splošnega pomena, ne pa blago.”