Pogovor s predsednikom Vlade RS na TV Slovenija

 TV SLOVENIJA 1, 18.06.2007, POGOVOR S PREDSEDNIKOM VLADE JANEZOM JANŠO
RAJKO GERIČ: Spoštovane gledalke, cenjeni gledalci, lepo pozdravljeni v oddajiinformativnega programa nacionalne televizije, kjer gostimo predsednikaslovenske vlade, gospoda Janeza Janšo. Dober večer, gospod Janša.
JANEZ JANŠA (predsednik vlade): Dober večer.
GERIČ: Glede na dogodke preteklih tednov je težko najti temo, s katero bovazačela, pa vendarle me ob koncu oddaje zanima, ali bova prišla bližje odgovoru,zakaj ob odličnih gospodarskih kazalcih, najvišji stopnji gospodarske rastidoslej, najnižji stopnji brezposelnosti, ugodni inflaciji vaša vlada izgubljajavnomnenjsko podporo. O vsem tem v nadaljevanju, ne moreva pa mimo afere,mislim da zadevo lahko mirno poimenujeva tako, s prisluškovanjem vam, kot vodjiopozicije in hrvaškemu premierju Sanaderju leta 2004. Gospod Janša, ali jeSlovenija dobila svoj Watergate?
JANŠA: Morda ni tako dramatično, je pa zadeva resna, po svoje, po svoje patragikomična. Človek ne ve, ali bi se smejal ali bi se jokal. Dogajajo sestvari, ki so enostavno nepredstavljive in k temu, kar je bilo danes že rečenobi rad dodal samo še to, da pričakujem, da bodo pristojni organi tokratnekoliko hitrejši in da bodo stvari čim prej dobile formalni epilog.
GERIČ: No, ravno zaradi tega. Če pogledava nekaj dejstev, ki nerazčiščenazaenkrat še begajo javnost, ker nimamo vseh podatkov. Dejstvo je, da jenekdanji direktor Sove, Podbregar potrdil, da je Sova izvajala aktivnosti gledeincidentov v Piranskem zalivu in ni zanikal, da je ob tem prisluškovala tudiSanaderju. Drugo dejstvo, ki šokira še bolj pa je, da je nekdanji premierslovenske vlade Tone Rop prav za našo televizijo tudi potrdil, da je za takšnoprisluškovanje vedel in celo dejal, da sta se vi, takrat še vodja opozicije nihrvaški premier nekako usklajevala glede sprožanja incidentov ob hrvaški meji,natančneje ob morju. Tretje dejstvo, Sova v današnjem sporočilu za javnosttrdi, da uradna Sova teh zaznamkov oziroma prisluhov nima v svojih arhivih. Kdoje torej prisluškoval leta 2004 premierju Sanaderju in vam?
JANŠA: To tudi mene zanima. Tudi nam so odgovorili, da uradnih dokumentov, kibi potrjevali, da se je to takrat dogajalo v Sovi ni. Če so obstajali s bilienostavno odnešeni. Danes so bila pregledana vsa formalna poročila, ki so vletu 2004 izšla uradno predsedniku vlade. Takrat je bil to gospod Rop in vnobenem od teh poročil ni teh navedb. Torej gre za neko para tajno dejavnostali pa gre za to, da so, da se je to dogajalo v nekih bolj ali manj formalnihokvirih pa da so to potem odtujili in da danes manipulirajo s temi podatki indokumenti. To, kar počnejo bivši direktor te službe, ki sem mu tudi jaz zaupal,saj je bil praktično dve leti tudi v tem mandatu na čelu te službe. Nihče nidelal v tej službi nobenih sprememb po volitvah, žal, zdaj moram reči žal, jebila to velika napaka in tudi bivši predsednik vlade, to je nenavadno, tega nesrečate v nobeni drugi državi. Tukaj se dejansko Slovenija izrablja za talca.Skuša se, ravno zaradi teh dobrih gospodarskih rezultatov, o katerih ste prejgovorili verjetno škoditi vladi na vse načine, jo vleči v neke stranske zadeve,ob tem pa se ogroža nacionalno varnost in mednarodno kredibilnost države. To jeres nezaslišano in jaz upam, da bo končno prišlo do tega, da bo nekdo za takšnestvari odgovarjal.
GERIČ: Ampak ali boste kot predsednik slovenske vlade zdaj prišli tej zadevi dodna? Mislim, da je seveda interes javnosti to, da izve odgovore na parvprašanj. Ali ste se res, kot trdi predsednik, bivši predsednik vlade, AntonRop pogovarjali s premierjem Sanaderjem glede incidentov v Piranskem zalivu inseveda, kdo je bil tisti, ki je te zadeve sprožal oziroma kdo je bil tisti, kije prisluškoval. Danes sem preverjal tudi pri vodstvu policije, tudi policija,ki je posredovala ob incidentih v Piranskem zalivu o tem,d a je Sova te zadevespremljala ni vedela nič.
JANŠA: Torej obstaja sistem določen z zakonom o Sovi in z nekaterimi drugimizakoni in vrsta navodil, ki natančno določajo na kakšen način lahko tajneslužbe uporabljajo posamične tako imenovane posebne metode in sredstva in vokviru uporabe tega, vsega tega o čemer zdaj govorijo nekateri bivšifunkcionarji nebi smelo biti. Se pravi, da je šlo, vsaj na nekaterih točkahzagotovo za zlorabo. Jaz sem se pogovarjal v preteklih letih s predsednikomhrvaške demokratične skupnosti in tudi s predsednikom hrvaške vlade, ko sem bilposlanec v državnem zboru in vodja opozicije, vendar se nikoli nisvapogovarjala oziroma dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. Bolj podleobtožbe oziroma trditve še nisem slišal. To je res na meji neke skrajnenorosti.
GERIČ: No, ampak glede na funkcioniranje slovenskih medijev ali pa medijskegaprostora me v bistvu nebi čudilo, če bi zdaj v naslednjih dneh pricurljal nadan še kakšen stenogram se pravi zapisa pogovora med vami in gospodomSanaderjem.
JANŠA: Zdaj takšne stvari je seveda zelo enostavno ponarediti ampak ponatančnem preverjanju v Slovenski obveščevalno varnostni agenciji v agencijitakšnih formalnih dokumentov ni in prejšnji predsednik vlade nikoli po uradnihpoteh, ki so na voljo, ni bil obveščen. Če se je to dogajalo, se je dogajalonekje na meji legalnosti ali preko tega.
GERIČ: No, če je to počel, če je to počela Sova znotraj Sove, potem seveda okakšnem zakonitem delovanju težko govoriva. Vprašanje pa je tudi, ko ste zodpiranjem problematike v Sovi omenili tudi, da je Sova prisluškovala opoziciji,se zdaj te zadeve kažejo za resnične. To konec koncev potrjuje bivši predsednikvlade, Anton Rop.
JANŠA: Ja, to je zadnje, kar bi človek pričakoval. Da v času, ko delovnaskupina vlade preiskuje določene sume in ko na mnoga vprašanja še ni dokončnihodgovorov, sam bivši predsednik vlade te sume potrdi. To, res, zadnje, kar bičlovek pričakoval.
GERIČ: Drugo ključno vprašanje pri tej zadevi pa je, komu so prisluškovali. Aliso prisluškovali Janezu Janši, takratnemu liderju opozicije, ali so prisluškovalihrvaškemu premierju Sanaderju? Ker za prisluškovanje Janezu Janši, njegovemutelefonskemu priključku Sova seveda nima nobenih pooblastil na ozemljurepublike Slovenije.
JANŠA: Seveda nima. Nima pooblastil še za kaj drugega, o čemer zdaj tudi govorijo,da so počeli. Problem je, da je v tej službi obstajala tehnika, ki je omogočalaprisluškovanje brez nadzora. To je zdaj predmet preiskave in lahko so v bistvus to tehniko počeli karkoli pa tega ni možno za nazaj dokazati, če so dokazeuničili. Nekateri se bodo, upam našli, nekateri so se že, vendar pustimo dodelovni skupini, ki se s tem ukvarja. Vsekakor pa bi še enkrat dejal, da jeneznansko nenavadno, da potem, ko so se pokazali neki sumi in ko se je vladalotila razčiščevanja teh zadev in je to delala v tajnosti, tako kot se to pačpočne bila vlada in jaz osebno izpostavljena očitkom, da smo ustanovili nekoilegalno skupino vlade, ki preiskuje vladno službo in da je to treba delatitransparentno. Bili smo prisiljeni nekatere stvari pojasniti. S tem smo nehali,ko se je tudi ta pritisk nehal in ta obtoževanja in zdaj skupina normalno delanaprej in bo zadeve v realnem času razčistila. Potem pa, ko smo začelipojasnjevati se je vlada začelo obtoževati da demantira to službo in zdaj se jezgodilo še to, kar se je dogajalo v zadnjih dveh dneh, tako da če zdaj nijasno, zakaj gre in kam vodijo stvari, zakaj se zadeve izkorišča, potem ne bojasno nikoli. Večjega priznanja od tega, kot smo ga dobili od bivšegapredsednika vlade praktično ne potrebujemo.
GERIČ: No, ampak te zadeve vendarle nekako kličejo po razčiščevanju. Zanima me,napoveduje se že, da bo preiskovalna komisija, oziroma da bo komisijaparlamentarna za nadzor Sove to zadevo preučila. Vemo, da ta komisija vpreteklosti o delovanju Sove ni vedela praktično nič. Kako pridemo tej zadevido dna? Ker so zadeve konec koncev preveč pomembne, da bi jih pometli podpreprogo?
JANŠA: ja to je res. Jaz sem danes govoril s predsednikom nadzorne komisije vprejšnjem mandatu, ko naj bi se te stvari dogajale. On o tem pojma nima. Pravi,da nikoli bili obveščeni o ničemer, bi pa morali biti, če bi šlo za takšnestvari o kakršnih govorijo. Očitno so se tisti, ki so to počeli, če so respočeli zavedali nezakonitosti svojega početja in o tem seveda niso nikogar obveščali.Je pa nenavadno, da so zdaj spregovorili. Ampak kakorkoli, to bo pomagalo prirazčiščevanju in to poglavje bomo pač zaprli. Parlamentarna preiskovalnakomisija ni rešitev. Rešitev je, da tožilstvo, policija, preiskovalni organi insodstvo na koncu tej zadevi dajo epilog in preprečijo, da bi se to v Slovenijiše kadarkoli ponovilo. Očitno je, da so nam pač v preteklosti zelo sproščenoprisluškovali in da se danes s tem celo hvalijo.
GERIČ: No, tudi bivši predsednik vlade, Anton Rop v današnjem sporočilu na vašenavedbe da vse skupaj ni res pravi: Z incidenti v Piranskem zalivu sem bil kotpredsednik vlade obveščen s strani pristojnih. To v bistvu bolj skrbi pri tejzadevi. Skrbi to, da so neke uradne inštitucije počele nekaj, česar uradneinštitucije ponavadi ne počnejo.
JANŠA: Ja po uradnih poteh ni bil obveščen, ker tega v arhivu ni. Gre za takoresno zadevo, da bi to moralo biti uradno poročilo. Bodisi, da so to poročilo,če je dejansko obstajalo uničili, kar je tudi protizakonito, bodisi da tega nikolini bilo in je šlo za paraslužbo, ki je delovala nekje vmes.
GERIČ: In te zadeve morajo biti preverljive, če so bile vodene o uradnihpostopkih. Vsak prisluh se beleži tudi na Sovi in tudi na Sovi se da pogledati,če je bilo uradno.
JANŠA: Ne, zagotovo formalno je to vse urejeno. Problem pa je, kot sem že prejdejal, da je bila leta 1999 nabavljena tehnika, ob soglasju takratne vlade inbom rekel iz proračunskih sredstev, ki ne omogoča nadzora.
GERIČ: Za katero pa bivši direktor Sove trdi, da je bila zapečatena.
JANŠA: Bila je zapečatena od volitev naprej. V tem mandatu. Prej pa je avto sto tehniko naredil 9000 kilometrov po Sloveniji, ki nimajo nobene dokumentiranepravne podlage. Samo za 300 kilometrov ta podlaga obstaja.
GERIČ: No, če zdaj pogledava, kako takšna razkritja vplivajo na ugled Slovenijepo vašem mnenju? Čez pol leta, čez dobrega pol leta praktično vstopamo vpredsedovanje Evropski uniji. Najbrž nam takšne zadeve ne koristijo. Niti vodnosu seveda s sosedami. Hrvaški premier je zelo ostro reagiral na navedbe, daso mu prisluškovali.
JANŠA: Torej, predvsem nam to ne koristi v odnosu s sosedami. Evropa se s temne ukvarja in se seveda tudi ne bo ukvarjala in to je nek vihar v kozarcu nekeregionalne vode, ki ne pljuska čez evropske robove. Vendar pa ravno v odnosu ssosednjo državo ta zadeva ne koristi, predstavlja Slovenijo v nekolikonenavadnem položaju in skrajno nesprejemljivo je, da si nekateri za to, dadosegajo svoje politične cilje ali pa v obrambi nekaterih svojih nezakonitih dejanjv preteklosti postavljajo Slovenijo kot talko in izkoriščajo vse samo zato dabi nekako svoja takratna dejanja prikazali v lepši luči.
GERIČ: No, če se spomniva leto nazaj, dobro leto nazaj ste govorili o Slovenijikot o svetilniku oziroma o bodočem svetilniku. Gospodarski kazalci za našodržavo, za naše gospodarstvo so res dobri. Najvišja gospodarska rast doslej,najnižja stopnja brezposelnosti, ukročena inflacija, sprejeti vsi ti kriteriji,uvedba evra pa vendar vam je, je ta podpora vladi vztrajno padala. Zakaj povašem mnenju se dogaja to, da vlada kljub uspehom ne doživlja podpore večtakšne, kot jo je imela na začetku. Na začetku je bila podpora zelo velika.
JANŠA: Torej, jaz bi rekel ravno zato. Ne zakaj kljub temu, ampak odgovor jeravno zato. Saj praktično vse vlade, ki nekaj naredijo, kis prejmejo reformneukrepe, ki vedno takoj, na samem začetku še ne morejo pokazati rezultatovzgubljajo neko absolutno javnomnenjsko podporo, ker vsaka sprememba vzbuja nekstrah, prinaša neko tveganje in šele potem, ko dalj časa trajajoči dobrirezultati prepričajo se zadeva obrne nazaj. Včasih je tako, da vlade, kinaredijo reforme in spravijo državo v dobro kondicijo izgubijo na volitvah inpridejo tisti, ki so samo kritizirali v tistem času in poberejo sadove. To, čese bi to zgodilo v Sloveniji, to nebi bil prvi primer. Ko smo lani govorili otem, da si je treba postavljati visoke cilje in da jih Slovenija lahko dosežesmo mislili resno in v zadnjem letu še posebej smo torej dokazali tudi zrezultati. Slovenija danes je svetilnik razvojne in gospodarske uspešnosti vEvropi. Je zagotovo daleč vodilna med novimi članicami Evropske unije in tudi vskupino najbolj razvitih, v katero smo stopili 1. januarja letos, mislim naevro območje, na 13 držav članic evro območja, kjer je najbolj razviti delEvropske unije je Slovenija med najhitrejše rastočimi gospodarstvi oziroma vprvem tromesečju letošnjega leta smo bili najhitreje se razvijajočegospodarstvo, kar seveda pomeni, da ni rezultat, ti dobri rezultati niso samoposledica neke splošne evropske blaginje in konjunkture in da je Slovenija samostopila na nek voz in zdaj se pelje, poganjajo pa ga drugi. Če bi bilo temutako, potem bi delili neko povprečje. Povprečna gospodarska rast v Evropskiuniji v prvih treh mesecih letošnjega leta je bila 3,2 odstotna. Povprečnagospodarska rast v evro območju v prvem tromesečju je bila tri odstotna.Povprečna gospodarska rast v Sloveniji je bila 7,2 odstotna, povprečnagospodarska rast v našem sosedstvu je bila v povprečju za polovico nižja odslovenske s tem da imajo z izjemo Hrvaške vsi enake pogoje. Tako kot mi,nekateri celo boljše. Večina sosednjih držav je imela gospodarsko rast med 2 in3 odstotke. Zakaj se to dogaja? Prvič je v tem mandatu vlada naredila nekaterereforme, ki so se jih prej ali izogibali ali pa naredili samo do polovice.Ključna znotraj tega je bila v lanskem letu izpeljana davčna reforma. Slovenijaje prvič bistveno poenostavila davčni sistem, hkrati pa prvič kar obstajaznatno znižala davke. Že z letošnjim letom so mnogi davki nižji in zniževali sebodo tudi v nekaj naslednjih letih. Zato, da bomo nadoknadili ta izpad ne bopotrebno dvigati davka na dodano vrednost, kot so nam takrat očitali, češ dagremo v neko nerazumno tveganje. Mi smo zaupali slovenskemu gospodarstvu,zaupali smo podjetnosti slovenskih ljudi in prišli so rezultati. Seveda pa jebilo treba narediti še mnogo stvari v tem času, ki se niso videle. Vlada imavsak teden na svoji seji od 100 do 200 točk dnevnega reda. V teh dveh letih inpol smo odpravili na stotine birokratskih ovir, poenostavili smo organizacijogospodarstva, zagotovili smo mnoge pogoje, ki jih prej enostavno no bilo.Predvsem smo dali razvoju neko smer s sprejetjem strategije razvoja Slovenijein nabora gospodarskih in socialnih reform. To se zdaj uresničuje, prihajajorezultati in na podlagi teh rezultatov bo možno urediti tudi mnoge drugestvari.
GERIČ: No, prav to me zanima, ker seveda so nekateri očitki, da je vlada pačsedla na vlak, ki je že peljal z neko hitrostjo in da seveda pobirate sadoveprejšnjih vlad. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar prejšnje vlade niso storile,nekaj ste že omenili, in kaj je tisto, kar je vaša vlada naredila, da jedosegla te rezultate, ki so nesporni?
JANŠA: Torej, nihče ne trdi, da prejšnje vlade niso, niso nič storile. Mi smona začetku mandata pošteno povedali kaj je dobra in kaj je slaba dediščina, kismo jo prejeli. Med dobro dediščino zagotovo štejemo odločitev, ki je bilasprejeta junija leta 2004, da Slovenija stopi v čakalnico za evro. To odločitevje sprejela prejšnja vlada, ampak pogoje za to, da smo to lahko naredili, je paizpolnila ta vlada v, v celoti. To ni padlo iz neba. Teh pogojev ni izpolnilnek forum ali pa neko društvo, ampak je to naredila ta vlada ob sodelovanju BankeSlovenije in vseh ostalih pristojnih. Tudi na koncu Urada za varstvopotrošnikov, ki je odigral pomembno vlogo, ne. Tukaj je bila neka enotnost, kije omogočila ta, dosego tega cilja. Ob tem pa, ko smo izpolnili pogoje za vstopv evroobmočje, nismo zategovali pasu, nobena socialna pravica se v tem času niznižala, nasprotno. Ponovno smo uvedli usklajevanje pokojnin s plačami,upokojenci delijo enako usodo kot vsi ostali. Prej so zaostajali. In številnidružbeni podsistemi so v tem času dobili več, ne pa manj sredstev. In to sedanes kaže kot uspešna politika, kajti s tem, ko smo stavili na pravilnoprioriteto, ki se reče gospodarska rast, ki se ji reče gospodarska rast, ki jeedina realna podlaga blaginje, se je začela zniževati brezposelnost. S tem, koje brezposelnost nižja. Samo v zadnjem letu smo brezposelnost v Slovenijiznižali za skoraj 20 odstotkov. Problem je zdaj obraten. V mnogih panogahprimanjkuje delovne sile. Ampak s tem, ko je manj brezposelnih je potrebnihtudi manj sredstev za plačilo nadomestil za brezposelnost in ko je večzaposlenih tudi več ljudi prispeva v skupno blagajno in to dodatno poganja,poganja samo rast in ta rast je zdrava, ni umetna, je realna, kajti v lanskemletu je tej vladi uspelo tudi prvič v zgodovini zajeziti zaposlovanje v državniadministraciji. Prvič v zgodovini smo število zaposlenih v civilnem deludržavne uprave celo zmanjšali. In ob tem, ko je bil letos objavljen podatek orekordni gospodarski rasti, mimogrede pri vas ste ga objavili kot 13. vest vnacionalnem Dnevniku oziroma na Dnevniku nacionalne televizije?
GERIČ: ?in o tem naredili še Odmeve, in o tem naredili še kak prispevek,seveda, ja.
JANŠA: No, ampak zagotovo to ni bila prioriteta, kot je bila kje drugje. Aferepri nas absolutno prevladajo in to, to je pač vsesplošno. Ampak ob tem, ko jebil ta podatek objavljen je bil objavljen tudi podatek na tiskovni konferenciUMAR-ja, da se je v prvem tromesečju, ob tem, ko smo dosegli rekordnogospodarsko rast, funkcioniranje države pocenilo, pocenilo, kar kaže na nekdrug zelo pozitiven trend, ki se zelo redko pokaže ob takšnih kazalcih. Sepravi, za letošnje leto pa tudi za naslednje leto bo Slovenija, to lahko zdajže skoraj zagotovo rečemo, izpolnila cilje strategije razvoja Slovenije, ki paje za 3 odstotne točke, imeti za 3 odstotne točke hitrejšo gospodarsko rast odpovprečja Evropske unije, kajti na ta način bi Unijo ujeli v naslednjih 10.letih. Tak cilj je bil postavljen takrat, ko je bila strategija poslana v, vjavno razpravo. Če bomo obdržali tak tempo, kot ga imamo zdaj ali pa temponekje blizu temu, lahko ta cilj dosežemo še prej.
GERIČ: No, ampak spet sva pri istem vprašanju: zakaj ljudje vsega tega neprepoznajo? Zakaj v bistvu se v Sloveniji veliko govori o strahu, zakaj seveliko govori o nesproščenosti, zakaj se recimo 300 književnikov podpiše podizjavo, v kateri govorijo o tem, da ne želijo živeti v državi, v kateri vladastrah? Kaj, kaj je po vašem mnenju tisto, kar stoji zadaj? Tisto, kar žene toAntijanševo rapoloženje? In glede na to, da, da pri teh kazalcih, ki jih dosegavlada, težko konkurirajo.
JANŠA: Torej prvič, o teh rezultatih se pri nas praktično ne govori. Že prejsem dejal, da je bil ta podatek 13. vest pri vas, konkurenčna televizija tegapodatka sploh ni objavila. V normalnih državah je to pač osrednja novica, kerod tega je odvisno vse. Če država beleži gospodarsko rast, potem je možnoračunati tudi na vse druge stvari. Če gospodarske rasti ni, imaš ti lahko zelodobre socialne, okoljske, kakršnekoli druge programe, ne moreš jihuresničevati. Tudi vse ostalo je pomembno, ampak neka prioriteta je pač, je pačjasna. Drugi razlog za to je nervoza, ki je nastala ob, ob teh podatkih. Junijaleta 2005, ravno danes smo na poslanskih vprašanjih, vprašanjih obujali tespomine, je bivši predsednik vlade in sedanji poslanec Socialdemokratov,Pahorjevih Socialdemokratov, gospod Rop postavil poslansko vprašanje vladeglede na podatek, da je bila gospodarska rast Slovenije v prvem tromesečju leta2005 samo 2,3 odstotna. On je takrat novo vlado obtožil, da državo pelje vpropad, čeprav nova vlada na tiste podatke še ni mogla vplivati, ker so bilirezultat najbrž prejšnjega mandata. Danes tisti ljudje iz istega krogagovorijo, da pa za visoko gospodarsko rast ta vlada ni zaslužna. Za nizko v prvemtromesečju mandata naj bi bila zaslužna za visoko pa enostavno ni in to jemožno prebrati tudi v številnih medijih. Poleg tega vse ustvarja neko, nekočudno razpoloženje, kot da je to nekaj slabega. Dober mesec nazaj smo naročilianketo, v kateri je bilo tudi vprašanje, ali mislite, da je visoka gospodarskarast nekaj dobrega ali nekaj slabega? Tretjina vprašanih je odgovorilo, da jeto nekaj slabega?
GERIČ: ?to je izdelovala agencija spem?
JANŠA: Ne, mislim da Aragua, ampak to ni važno. Dejstvo je, da so pri nas nekipojmi še pomešani. O teh kategorijah se v prejšnjih desetletjih ni velikogovorilo, ker so bile slabe. Nihče ni takrat v Jugoslaviji primerjal tehkazalcev z zahodom, ker bi bilo jasno zakaj. To se je na nek način v spominudela generacije ohranilo, ampak povsem jasno je, in to je ključna paradigmatudi lizbonske strategije, da je prioriteta gospodarska rast. Šele na realnigospodarski rasti lahko poskrbimo za trajnostni razvoj, za socialne programe,za okolje, za zdravstvo, za šolstvo. Če tega ni, če ni dodane vrednosti, potemlahko pišemo dobre resolucije, na koncu zadeva propade, tako kot je v vsehsocialističnih državah oziroma nekatere še životarijo.
GERIČ: No, ravno?
JANŠA: ?in te stvari je pač enkrat treba postaviti na pravo mesto.
GERIČ: Ravno tu sem se želel navezati. Recimo, če preberemo doktorja Jambreka,ki je recimo temu blizu vaši politični opciji, ravno tudi on problematizira to,da ta vlada je te pozitivne zadeve slabo skomunicirala oziroma da je preveč seukvarjala s temi zadevami, ki se jim reče afere, ki se jim reče podtikanja, kise jim reče zlorabe določenih služb in tega. In v bistvu je, tudi sam priznava,da je morda problem v tem, da ne vlada, ne skomunicira zadeve dovolj in težkoje najbrž reči, da smo samo mediji krivi za takšno stanje.
JANŠA: Ne, ne. Saj ne vem, tega jaz nisem nikoli, nikoli trdil. Je pa določenestvari težko skomunicirati. Vam bom povedal moje izkušnje zadnjih, zadnjih pardni, ko so ti podatki o gospodarski rasti znani, javni in ko smo o njihvelikokrat govorili. Praktično nihče tega ni objavi. Nihče tega ni objavil. Kosmo bili na obisku v, v regijah, recimo kjer tudi beležijo dobre rezultate in,govorim o tiskovnih, na tiskovnih konferencah o razvojnih priložnostih v tistihregijah, vaši kolegi novinarji sprašujejo praktično samo druge stvari, samozadeve, ki zadevajo afere in to je v glavnem potem tudi objavljeno prioritetno.V soboto smo odpirali veteranski center v Logatcu. Čakala je vrsta novinarjev,ki so želeli samo komentar na, na prisluškovalno afero. Saj v vsaki državi bi?
GERIČ: ?no, seveda?
JANŠA: ?bi bila, bi bila to zanimiva tema. Enako se je dogajalo po tem, ko smoimeli slovenski demokrati piknik v, na Kozjanskem. Skratka, dejstvo je, da vSloveniji načrtno, odkar je jasno, da bo ta vlada spravila državo v dobrokondicijo, nekdo stalno lansira stranske teme, zapolnjuje medijski prostor,sproža afere samo za to, da bi nastal vtis, kot da je vse slabo, kot da se samoprepiramo, kot da nihče nič ne dela, kot da se, kot je nekdo rekel, strah plazipo Sloveniji. Na to je zelo dobro odgovoril pisatelj Drago Jančar v zadnjisobotni prilogi. Mu kar zavidam, ker zna te stvari tako dobro artikulirati.Boljše jaz ne znam, tako da svetujem, da tisti, ki govorijo o strahu, preberejota njegov, njegov prispevek.
GERIČ: No?
JANŠA: ?kar se tiče pa?
GERIČ: ?izjave 300 pisateljev, pesnikov ne moremo prezreti. Ne gre. Enostavnose ne moremo?
JANŠA: Ne vem, če ne morem. Jaz je recimo nisem bral, ne. Nihče mi je niposlal. Nimam časa iskati teh stvari po, po časopisih. Z vsakim bi se zveseljem pogovoril, da mi argumentira zakaj ga je strah. Danes je o strahu in odiktaturi in o podobnih stvareh uporabil zelo močne besede, govoril vparlamentu poslanec opozicije, ki je v času, ko sem bil jaz v zaporu, ne, in koje bila res diktatura, mirno kandidiral za funkcije v takratnihdružbenopolitičnih organizacijah. Pa ni govoril o strahu. Danes sedi vparlamentu z dobro plačo in govori o strahu in o, o diktaturi in ga ob tem niniti malo sram.
GERIČ: Druga zadeva, ki je tudi povzročila precejšnje zanimanje medijev, jezaplet oziroma pismo Andrijane Starina Kosem, ki je bila tudi nekako zadolženaza to, za te gospodarske reforme, za, za vključevanje gospodarstva v delovlade. Njeno pismo je precej ostro. Tudi vi ste nanj precej ostro reagirali. Šeposebej zdaj na vašem zadnjem taboru vaše stranke, kjer ste rekli, da sterazočarani, ker ste v svojih vrstah imeli ljudi, ki so želeli vašo oblastzlorabiti za lastne interese. Ali je bila izbira Andrijane Starina Kosem zasvojo, na začetku, tesno sodelavko napaka?
JANŠA: Zdaj govorite o tem, da je bila omenjena gospa glavni strateggospodarstva?
GERIČ: ?ne, glavni. Bila je pa zraven?
JANŠA: ?ne, saj ne citiram vas, ampak veliko teh zapisov je bilo ali pa, da jebila moja najtesnejša sodelavka, da je bila ključni del ekipe, je milo rečenosprenevedanje. Če bi bilo to res, potem bi bila ona ministrica za gospodarstvo,tako pa je bila pač državna sekretarka. Je sposobna managerka. To je v svojemživljenju dokazala, vendar pa je dokazala, da ima tudi nekatere specifičnepoglede na zadeve. Ko smo sprejeli odločitev o nezdružljivosti funkcij se jepač moral vsak sam pri sebi odločiti, ali bo delal za program, tudi ob tem daima neko nizko plačo, ali pa se bo šel ekonomijo in bogato zaslužil. Innekateri so izbrali program, drugi so izbrali denar. Govoriti ob tem pa o nekihvisokih načelih in nekaj, kar objektivno škodi, prikazovati kot neko dobrososesko pomoč ali pa notranjo pomoč ali pa notranjo pomoč, pa je hinavščinabrez primere, ne. To ni eno pismo, ki ni bilo podpisano. Jaz ga tudi nisemdobil. Tudi njej nikoli nisem odgovarjal. Jaz sem od kolegov dobil elektronskopošto, ki naj bi jo baje ona napisala in sem nekaterim kolegom odgovoril. Iztistega, iz glave se je videlo, da je bila ta pošta poslana številnim članomdrugih strank, tudi opozicijskih, torej ni bilo?
GERIČ: ?ampak zdi se mi, da ste med naslovniki tudi vi?
JANŠA: ?ni bilo? Ja, še marsikdo je bil, pa pravi, da ni dobil. Jaz sem dobilpač od, od svojih kolegov in tudi njej nisem odgovarjal. Ni bilo namenjenointerni javnosti, ker interna javnost Slovenske demokratske stranke ni doktorKrižanič, pa ostali člani opozicijskih strank, ki jim je bilo pismo tudiposlano, tako da jaz enostavno predlagam, da se s tem nehamo ukvarjati in da senekateri ne sprenevedajo, da je to nekaj, kar je bilo dobronamerno narejeno zato, da se odpre neka, neka notranja diskusija.
GERIČ: No, ampak kljub vsemu?
JANŠA: ?ko smo sprejeli te sklepe o nezdružljivosti je vsak lahko zbral. Tisti,ki imajo raje denar so pač to pokazali. Naj pač dobro delajo tam, kjer zdaj so.
GERIČ: Mislite, da lahko bivša državna sekretarka ministrstva za gospodarstvodobro dela kot predsednica nadzornega sveta Dela, največje medijske časopisnehiše pri nas?
JANŠA: Ne vem. To je stvar lastnikov. Zagotovo pa ta funkcija, ki je v službinekega zelo močnega kapitalskega zaledja ni združljiva z nekimi drugimifunkcijami in zaradi tega je vlada tudi sprejela odločitve, s katerimi se je tanezdružljivost udejanjila.
GERIČ: In to boste zahtevali od vseh svojih članov in funkcionarjev?
JANŠA: Ne, saj to smo že zahtevali, ko gre za interno nezdružljivost, ki smo josprejeli s spremembo statuta Slovenske demokratske stranke, je ta realizirana.Ko pa gre za nezdružljivost v skladu z uredbo vlade pa je, rok poteče avgusta,tako da?
GERIČ: ?no, saj. Prehodni rok je bil dan, tako da?
JANŠA: To se izvaja in je nekaj slabe volje, vendar mislim, da je to potrebnoin zdravilno.
GERIČ: Dotakniva se še, pred dnevom naše državnosti oziroma osamosvojitve,odnosa s predsednikom. Bilo je nekaj, da rečemo temu, rednih letnih iskric medkabinetoma kdo bo govornik. Zdaj boste slavnostni govornik ob dnevuosamosvojitve vi. Kakšen je vaš odnos s predsednikom države danes po nekemmandatu, ki se je začel, lahko rečemo, v zelo dobrih odnosih. Imeli ste skupnesprejeme, skupne izjave s predsednikom države. Kakšen je odnos med JanezomJanšo, predsednikom vlade, in pa doktorjem Janezom Drnovškom, predsednikomdržave?
JANŠA: Žal ni takšen, kot bi moral biti in kot bi bilo dobro. Doktor Drnovšekje bil do nedavnega eden od ljudi v tej državi, iskreno se je dalo zelo realnopogovarjati o strateških, razvojnih vprašanjih domačega razvoja, pa tudi oširših evropskih in svetovnih vprašanjih in je bil iz tega vidika zelodragocen. Na neki točki naenkrat, ne vem zakaj se je to spremenilo, tekomunikacije ni bilo več. Lahko smo brali na spletnih straneh nekega gibanjaneke obtožbe vlade, na katere človek ni videl ali bi se odgovarjalo ali se nebi odgovarjalo in to je, to je te odnose pokvarilo. Vlada zdaj skuša ravnatimaksimalno korektno pri vseh vprašanjih. Veliko stvari je, ki se dogajajo, kiso izjemno čudne, ki jih ne sporočamo javnosti. Skratka, konfliktu seizogibamo.
GERIČ: Ampak ne glede na to, ob razkrivanju afere Sova in podatkih o karti zazdravilca, ki je dokazano obiskal predsednika Drnovška, je najbrž pravicajavnosti vedeti tudi o takšnih stvareh, ne glede na to da so za koga zoprne.Odgovori so bili zelo pavšalni oziroma so se usmerjali na vas kot nekoga, kije, če citiram doktor Drnovška, poglavar negativcev, ki skrbi za to, dadiskriditira vsakogar, ki upa v tej Sloveniji povedati, kaj si misli.
JANŠA: Tudi ko je šlo za te stvari, o katerih govorite, ne jaz osebno ne vladapredsednika države ni obtožila ničesar. Niti ga ni omenila. Delovna skupina ganiti omenila ni v svojem poročilu. Potem se je skušalo z neko medijskokampanjo, ki so jo v glavnem vodili tisti, ki imajo slabo vest zaradinezakonitih ravnanj v tej službi ali pa so jo vsaj posredno usmerjali, vsozadevo zreducirati na nek spor med dvema predsednikoma ali pa med Uradompredsednika države in mojim kabinetom, za kar, za kar seveda ni šlo. V kolikormi ne bi bili dolžni nekaterih stvareh pojasnjevati, o tem sploh ne bi govoriliin ta zadeva je banalnega pomena. Vse se je potem zreduciralo na obtožbe, kotda je nekdo skušal nekaj narediti predsedniku države. Ko bo narejeno zaključnoporočilo po tej reviziji v Sovi, bo to poročilo predano pristojnim organom inoni naj se s tem ukvarjajo. Mi se ne bomo.
GERIČ: No, glede na, glede na vse dosedanje izkušnje z našimi obveščevalnimislužbami in aferami, se mi zdi vseeno pošteno in pravilno do državljanov, davseeno izvemo tudi kakšne podrobnosti, ki so morda bizarne, ampak kažejo nanačin delovanja uradnih inštitucij.
JANŠA: No, pri teh zadevah, ki so resne, mislim da te sume v sami Sovi, jetreba predvsem zagotoviti, da se stvari, kot so se dogajale v preteklosti, vprihodnje ne bodo več dogajale. Vlada se skuša pri tej preiskavi izogibatibanalnostim in teh tem ne lansira, ne. Še enkrat ponavljam, te teme lansirajotisti, ki si ne želijo, da se stvari za nazaj razčistijo in s tem, ko svojoodgovornost prikrivajo na ta način, da zadevo zavračajo v politične vodeoziroma usmerjajo v politične vode in v nek spor med, med vejami oblasti. Negre za to.
GERIČ: Ali med te, ko so zadaj, štejete tudi tiste, ki se zdaj, če temu takorečemo, prerazporejajo na levici? Kako bi gledate na prerazporejanjepolitičnega prostora, predvsem ta trenja oziroma to prerazporejanje na drugempolu, na levici, ki zbira zalet za pohod na oblast?
JANŠA: No, saj to, to ni nič slabega. Vsaka opozicija, ne samo da si želi pritina oblast, tudi normalno je v demokraciji, da pride do, do te menjave. Tisto,kar jaz pogrešam je neko tekmovanje programov. Od tega prerazporejanja doslejnismo dobili še nobenega alternativnega programa. Dobre ideje bi vlada zveseljem upoštevala. Nekaj teh zametkov je bilo znotraj Partnerstva za razvoj,kjer smo številne rešitve skupaj uskladili. Žal pa je ta vnema po tem, ko so sezačeli kazati dejanski dobri rezultati, o katerih sva prej govorila, popustilain so se stvari obrnile v, v afere. Še posebej se je, se je ta trend spremenil,ko se je poslanska skupina socialdemokratov okrepila z nekaterimi, ki so prišliiz razpadajoče Liberalne demokracije in zdaj tudi tam naenkrat prevladuje,prevladujejo afere, prisluškovanja. Enostavno se ni več možno pogovarjati orazvojnih vprašanjih. Jaz upam, da se bo to uredilo. In da bo tekmovanjepolitičnih strank pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami tudi tekmovanjeprogramov, alternativ, razvojnih paradigem. Čeprav se bojim, da na podlagitega, kar se zdaj dogaja, da ima nekdo iluzijo, da je možno zadevo oziromamandat te vlade končati tako kot leta 92 ali pa, ali pa ne vem leta 2000.Govori se o konstruktivnih nezaupnicah v času, ko je Slovenija srediintenzivn