Pogovor s predsednikom vlade in SDS Janezom Janšo o aktualnih političnih zadevah
petek, 17. 11. 2006Pogovor s predsednikom vlade in SDS Janezom Janšo o aktualnih političnih zadevah
TV SLOVENIJA 1, 16.11.2006, ODMEVI, 22.06 Novinar: Gost Odmevov pa je zdaj predsednik vlade Janez Janša. Dober večer.
JANEZ JANŠA: Dober večer.
Novinar: Gospod predsednik, politično dogajanje v Sloveniji je zadnje dni kar razgibano, celo poročamo o barikadah, vaških stražah, zažigalnih steklenicah… To nekako presega demokratične standarde, ki smo jih vajeni v Sloveniji. Kaj se pravzaprav dogaja po vašem mnenju?
JANŠA: No, najprej lep dober večer, in če bi se spomnili na, ne vem, vsa ta leta nazaj v življenju samostojne države, bi videli, da se je to že marsikdaj dogajalo, tudi pri nas, žal, pa tudi drugod po Evropi. Tako da to ni nekaj, kar bi seveda doživeli ravno zdaj. Ni pa dobro, da se to dogaja, s tem se popolnoma strinjam, in ko se problemi nakopičijo, se pač zgodijo tudi takšne stvari. Lahko govorimo o tem, da je zatajila pravna država, vendar ta pravna država v tem konkretnem primeru ni zatajila pred tremi tedni. Zatajila je že leta 2003, ko je prišlo do pravnomočne izvršljive sodne odločbe, ki se ni spoštovala, in potem, ko se enkrat pravo ignorira in ko nekdo ignorira zakone, potem si počasi, če se nič ne ukrepa, to pravico vzamejo tudi drugi in potem pride do konflikta. In takrat je treba iskati najboljšo, ali pa najmanj slabo rešitev. In vlada je pred tremi meseci iskala oziroma je izbrala najmanj slabo rešitev. Dobre takrat, žal, več ni bilo na voljo.
Novinar: No, ampak komisar Hammarberg jo je označil kot nesprejemljivo. To je vendarle ostra kritika.
JANŠA: To je res. Ni bil ne prvi, bojim se, da tudi ne zadnji, ki je to dejal. Vendar še nihče od teh, ki so to dejali, ni ponudil nobene boljše rešitve. Kaj pa je bila boljša rešitev v tisti situaciji?
Novinar: Se pravi, ne glede na politične posledice, tako doma kot v tujini, se vam zdi, da je bila ta rešitev še vendarle najboljša. Bi bilo mogoče vendarle, z zdajšnjim znanjem, ravnati drugače, če gledamo nazaj?
JANŠA: No, če veste kako, povejte.
Novinar: Tega ne vem, ampak vendarle v vladi najbrž obstajajo tisti, ki to znajo.
JANŠA: Mi smo to preučili… Tudi po treh tednih ni nikogar, ki bi ponudil boljše rešitve, tudi tisti ne, ki so to vladno odločitev kritizirali in jo še vedno kritizirajo. Hvala bogu, ni prišlo do nobene poškodbe, do nobenih fizičnih kontaktov. Bile so izrečene težke besede, prišlo je do sovražnega govora na obeh straneh, to je potrebno obsoditi in vplivati na to, da se to ne bo v prihodnje dogajalo, vendar se kaj hujšega zaenkrat ni zgodilo. Tisti, ki pravijo, da vlada ne bi smela takrat posredovati in doseči tega, te začasne rešitve, v dogovoru z obema stranema v konfliktu, kot že rečno, doslej niso predlagali nobene druge rešitve. In to je že malo smešno.
Novinar: Kako se bo, po vašem mnenju, zadeva Strojan razpletla? Vemo, da bo zelo težko najti novo lokacijo. Računate na kakšen časovni okvir, kdaj bi se vendarle zadeva nekako umirila?
JANŠA: Pred tremi tedni smo računali na tritedenski časovni okvir, in jaz sem prepričan, da bi bili bistveno bližje rešitvi, če v teh tednih ne bi bilo politizacije, pretirane medijske pozornosti in ‘aferaškega’ pristopa k poročanju v nekaterih medijih o tej problematiki in takojšnje internacionalizacije. Mi smo zelo veseli današnjega oziroma včerajšnjega obiska gospoda komisarja, da se je sam prepričal, da stvari v Sloveniji niso črno-bele, niso idealne, niso pa zagotovo ne najslabše, glede na reševanje romske problematike v primerjavi z drugimi evropskimi državami, vendar pa tudi ta obisk ni prinesel nobene rešitve. To rešitev bomo še vedno morali sami poiskati. Ravno ministra, ki sta najbolj kritizirana, to delata; zaslužila bi podporo in pohvalo. In prej se bodo strasti pomirile, prej bomo našli lokacijo, kjer bo možno postaviti legalno naselje. To naselje pri Ambrusu ni legalno. Leta so tekli pravni postopki, leta 2003 je bila izdana pravnomočna sodna odločba o izvršbi, to naselje bi moralo biti že takrat odstranjeno. Če bi se pravo spoštovalo, potem tega konflikta ne bi bilo. In kakorkoli obsojam sovražni govor, ki je bil prisoten, ko je prišlo do tega konflikta tudi med lokalnim prebivalstvom, se ne morem strinjati s tem, da so pa krajani Ambrusa ali pa drugih vasi, kjer so prizadeti in kjer so reagirali, najbolj nestrpni v Sloveniji. Treba se je zavedati, da so Romi lahko postavili ilegalna naselja tam, kjer so bili ljudje strpni do tega. Tam, kjer so bili nestrpni, jih niso postavljali. V Sloveniji je samo nekaj deset občin, kjer živi takšno romsko prebivalstvo, povsod drugod to ni bilo možno, ker so jih ponekod pregnali takoj.
Novinar: Gospod premier, še nekaj tem za današnji razgovor – o Romih bi seveda lahko govorili še dolgo, ker gre pač za zapleteno problematiko. Izidi lokalnih volitev – kar nekaj zapletov se je letos pojavilo v zvezi s tem, poročali smo o Izoli, nocoj recimo v Škofji Loki. Kako si razlagate to?
JANŠA: No, povsod, kjer je šlo za tesen izid, so, jasno, bile strasti nekoliko razgrete, vendar pa obstajajo postopki, ki so pri nas popolnoma jasni, preko katerih je možno preveriti, če so se dogajale nepravilnosti. In jaz sem prepričan, da tudi v vseh teh primerih, ki ste jih našteli, te poti obstajajo in da bo do tega prišlo.
Novinar: Kako pa sicer komentirate izide lokalnih volitev, recimo v Tržiču in v Mariboru? To je bilo za marsikoga presenečenje.
JANŠA: No, zame je največje presenečenje to, da se je poročalo samo o Tržiču, Mariboru in še o nekaterih občinah. Volitve so bile v 210 občinah, v drugem krogu so bile županske volitve v 72 občinah, mnoge večje občine so bile od nekaterih, o katerih se je veliko poročalo. Nimam nič proti temu, glede na to, da se pač poroča o stvareh, ki so zanimive, je pa napačno, če se delajo pa končne analize samo na podlagi treh občin, ali pa na podlagi medijskega poročanja. Treba je sešteti rezultate; ti rezultati kažejo na to, da so stranke, ki so sedaj v vladni koaliciji, dosegle bistveno boljši rezultat kot opozicijske stranke, boljši kot na volitvah pred dvema letoma, če gledamo proporcionalno. Slovenska demokratska stranka je povečala celo število volivcev glede na rezultat, ki smo ga imeli po prejšnjih lokalnih volitvah, čeprav je bila nižja volilna udeležba, in podvojili smo tudi število županov, ki so bili izvoljeni z našo podporo ali ki so člani naše stranke. Res je, da v nekaterih mestih nismo uspeli, vendar tam nismo nič izgubili, ker tudi prej nismo nič imeli in zadevo je treba gledati v tem kontekstu. Bili bi bolj zadovoljni, če bi bil rezultat še boljši, vendar zagotovo teh lokalnih volitev ni možno interpretirati, kot se je to ponekod počelo v zadnjih dneh, kot poraz največje vladne stranke, se pravi Slovenske demokratske stranke, ali celo kot poraz koalicije, ker je to daleč od tega. Te lokalne volitve, če so kaj pokazale v političnem smislu, so pokazale, prvič to, da opozicija, ki je izgubila prejšnje državnozborske volitve, še ni konsolidirana, je še daleč od tega, naprej razpada, še posebej največja opozicijska stranka, žal. Mi bi si želeli, da je stvar drugačna in da je možno konstruktivno sodelovanje. In volitve so pokazale, da se ljudje, ko je šlo za izbiro županov oziroma županij, teh je žal zelo malo, – žal, to je ena od negativnosti teh lokalnih volitev – iskali ljudi, ki se jim zdijo sposobni. In v tem smislu je to zelo pozitiven premik.
Novinar: Na koncu še o vašem obisku na Bližnjem vzhodu. Mednarodna skupnost, to je očitno, zlasti po volitvah, kongresnih, v ZDA, poskuša nekako redefinirati odnos tudi do Iraka, kjer ste bili na obisku tudi pri naših slovenskih inštruktorjih. Se bo po tem vašem obisku in v skladu z novo mednarodno situacijo kakorkoli spremenila tudi politika Slovenije do Iraka?
JANŠA: Situacija v Iraku je težka, to se tam vidi na vsakem koraku, ko obiščeš to državo. Predsednik iraške vlade je situacijo zelo odkrito primerjal s situacijo v Bosni in Hercegovini. Če se mednarodne sile zdaj iz Iraka umaknejo, se bo zgodilo to, kar se je, kar smo lahko spremljali v naši soseščini sredi devetdesetih let oziroma v prvi polovici devetdesetih let v Bosni in Hercegovini in to bi bila velikanska napaka. Bilo je narejenih že veliko napak v času po tem, ko se je zrušilo režim Sadama Huseina, ta pa bi bila največja. Tako da jaz ne verjamem, da bo prišlo, tudi ko gre za redefiniranje ameriške politike do Iraka, do takšne odločitve, ker bi bila maksimalno neodgovorna. Vsi iraški sogovorniki, s katerimi smo govorili, so se strinjali s tem, da se mora Irak postaviti na lastne noge, vendar pa so prosili za nadaljnjo pomoč, ker v nasprotnem primeru bo tam državljanska vojna, ki bo terjala dejansko ogromne žrtve, ki bodo bistveno večje, v primerjavi s tem, kar se tam dogaja. In že zdaj je to zelo resno.
Novinar: To pomeni tudi, da bomo poslali tudi nove vojake? Vemo, da konec prihodnjega meseca gresta dva domov, februarja prihodnje leto še dva… To pomeni, da bo šla tja nova slovenska misija?
JANŠA: No, Slovenija tam nima vojakov, ima inštruktorje, ki usposabljajo iraško vojsko. Mi smo si ogledali, to njihovo delo je izredno naporno, vendar so bili zelo pohvaljeni, da so eni najboljših, čeprav tam sodeluje veliko držav članic Nata in tudi širše. In tudi Iračani sami so rekli, da zelo cenijo to pomoč. Nič drugega ni v tem trenutku bolj pomembno, nobena ekonomska pomoč, nobena finančna pomoč, nič ne bo pomagalo, v kolikor Iračani sami ne bodo sposobni poskrbeti za lastno varnost. Šele na tej podlagi se bodo lahko dogajale druge stvari in se bo stabilizirala regija, in tudi mi bomo varnejši, če se bodo stvari tam uredile. Zato je to ključnega pomena in ti naši fantje tam dejansko delajo za skupno dobro, tudi za naše interese.
Novinar: Gospod predsednik, hvala lepa za odgovore v Odmevih.
JANŠA: Hvala za vabilo.
TV SLOVENIJA 1, 16.11.2006, ODMEVI, 22.06 Novinar: Gost Odmevov pa je zdaj predsednik vlade Janez Janša. Dober večer.
JANEZ JANŠA: Dober večer.
Novinar: Gospod predsednik, politično dogajanje v Sloveniji je zadnje dni kar razgibano, celo poročamo o barikadah, vaških stražah, zažigalnih steklenicah… To nekako presega demokratične standarde, ki smo jih vajeni v Sloveniji. Kaj se pravzaprav dogaja po vašem mnenju?
JANŠA: No, najprej lep dober večer, in če bi se spomnili na, ne vem, vsa ta leta nazaj v življenju samostojne države, bi videli, da se je to že marsikdaj dogajalo, tudi pri nas, žal, pa tudi drugod po Evropi. Tako da to ni nekaj, kar bi seveda doživeli ravno zdaj. Ni pa dobro, da se to dogaja, s tem se popolnoma strinjam, in ko se problemi nakopičijo, se pač zgodijo tudi takšne stvari. Lahko govorimo o tem, da je zatajila pravna država, vendar ta pravna država v tem konkretnem primeru ni zatajila pred tremi tedni. Zatajila je že leta 2003, ko je prišlo do pravnomočne izvršljive sodne odločbe, ki se ni spoštovala, in potem, ko se enkrat pravo ignorira in ko nekdo ignorira zakone, potem si počasi, če se nič ne ukrepa, to pravico vzamejo tudi drugi in potem pride do konflikta. In takrat je treba iskati najboljšo, ali pa najmanj slabo rešitev. In vlada je pred tremi meseci iskala oziroma je izbrala najmanj slabo rešitev. Dobre takrat, žal, več ni bilo na voljo.
Novinar: No, ampak komisar Hammarberg jo je označil kot nesprejemljivo. To je vendarle ostra kritika.
JANŠA: To je res. Ni bil ne prvi, bojim se, da tudi ne zadnji, ki je to dejal. Vendar še nihče od teh, ki so to dejali, ni ponudil nobene boljše rešitve. Kaj pa je bila boljša rešitev v tisti situaciji?
Novinar: Se pravi, ne glede na politične posledice, tako doma kot v tujini, se vam zdi, da je bila ta rešitev še vendarle najboljša. Bi bilo mogoče vendarle, z zdajšnjim znanjem, ravnati drugače, če gledamo nazaj?
JANŠA: No, če veste kako, povejte.
Novinar: Tega ne vem, ampak vendarle v vladi najbrž obstajajo tisti, ki to znajo.
JANŠA: Mi smo to preučili… Tudi po treh tednih ni nikogar, ki bi ponudil boljše rešitve, tudi tisti ne, ki so to vladno odločitev kritizirali in jo še vedno kritizirajo. Hvala bogu, ni prišlo do nobene poškodbe, do nobenih fizičnih kontaktov. Bile so izrečene težke besede, prišlo je do sovražnega govora na obeh straneh, to je potrebno obsoditi in vplivati na to, da se to ne bo v prihodnje dogajalo, vendar se kaj hujšega zaenkrat ni zgodilo. Tisti, ki pravijo, da vlada ne bi smela takrat posredovati in doseči tega, te začasne rešitve, v dogovoru z obema stranema v konfliktu, kot že rečno, doslej niso predlagali nobene druge rešitve. In to je že malo smešno.
Novinar: Kako se bo, po vašem mnenju, zadeva Strojan razpletla? Vemo, da bo zelo težko najti novo lokacijo. Računate na kakšen časovni okvir, kdaj bi se vendarle zadeva nekako umirila?
JANŠA: Pred tremi tedni smo računali na tritedenski časovni okvir, in jaz sem prepričan, da bi bili bistveno bližje rešitvi, če v teh tednih ne bi bilo politizacije, pretirane medijske pozornosti in ‘aferaškega’ pristopa k poročanju v nekaterih medijih o tej problematiki in takojšnje internacionalizacije. Mi smo zelo veseli današnjega oziroma včerajšnjega obiska gospoda komisarja, da se je sam prepričal, da stvari v Sloveniji niso črno-bele, niso idealne, niso pa zagotovo ne najslabše, glede na reševanje romske problematike v primerjavi z drugimi evropskimi državami, vendar pa tudi ta obisk ni prinesel nobene rešitve. To rešitev bomo še vedno morali sami poiskati. Ravno ministra, ki sta najbolj kritizirana, to delata; zaslužila bi podporo in pohvalo. In prej se bodo strasti pomirile, prej bomo našli lokacijo, kjer bo možno postaviti legalno naselje. To naselje pri Ambrusu ni legalno. Leta so tekli pravni postopki, leta 2003 je bila izdana pravnomočna sodna odločba o izvršbi, to naselje bi moralo biti že takrat odstranjeno. Če bi se pravo spoštovalo, potem tega konflikta ne bi bilo. In kakorkoli obsojam sovražni govor, ki je bil prisoten, ko je prišlo do tega konflikta tudi med lokalnim prebivalstvom, se ne morem strinjati s tem, da so pa krajani Ambrusa ali pa drugih vasi, kjer so prizadeti in kjer so reagirali, najbolj nestrpni v Sloveniji. Treba se je zavedati, da so Romi lahko postavili ilegalna naselja tam, kjer so bili ljudje strpni do tega. Tam, kjer so bili nestrpni, jih niso postavljali. V Sloveniji je samo nekaj deset občin, kjer živi takšno romsko prebivalstvo, povsod drugod to ni bilo možno, ker so jih ponekod pregnali takoj.
Novinar: Gospod premier, še nekaj tem za današnji razgovor – o Romih bi seveda lahko govorili še dolgo, ker gre pač za zapleteno problematiko. Izidi lokalnih volitev – kar nekaj zapletov se je letos pojavilo v zvezi s tem, poročali smo o Izoli, nocoj recimo v Škofji Loki. Kako si razlagate to?
JANŠA: No, povsod, kjer je šlo za tesen izid, so, jasno, bile strasti nekoliko razgrete, vendar pa obstajajo postopki, ki so pri nas popolnoma jasni, preko katerih je možno preveriti, če so se dogajale nepravilnosti. In jaz sem prepričan, da tudi v vseh teh primerih, ki ste jih našteli, te poti obstajajo in da bo do tega prišlo.
Novinar: Kako pa sicer komentirate izide lokalnih volitev, recimo v Tržiču in v Mariboru? To je bilo za marsikoga presenečenje.
JANŠA: No, zame je največje presenečenje to, da se je poročalo samo o Tržiču, Mariboru in še o nekaterih občinah. Volitve so bile v 210 občinah, v drugem krogu so bile županske volitve v 72 občinah, mnoge večje občine so bile od nekaterih, o katerih se je veliko poročalo. Nimam nič proti temu, glede na to, da se pač poroča o stvareh, ki so zanimive, je pa napačno, če se delajo pa končne analize samo na podlagi treh občin, ali pa na podlagi medijskega poročanja. Treba je sešteti rezultate; ti rezultati kažejo na to, da so stranke, ki so sedaj v vladni koaliciji, dosegle bistveno boljši rezultat kot opozicijske stranke, boljši kot na volitvah pred dvema letoma, če gledamo proporcionalno. Slovenska demokratska stranka je povečala celo število volivcev glede na rezultat, ki smo ga imeli po prejšnjih lokalnih volitvah, čeprav je bila nižja volilna udeležba, in podvojili smo tudi število županov, ki so bili izvoljeni z našo podporo ali ki so člani naše stranke. Res je, da v nekaterih mestih nismo uspeli, vendar tam nismo nič izgubili, ker tudi prej nismo nič imeli in zadevo je treba gledati v tem kontekstu. Bili bi bolj zadovoljni, če bi bil rezultat še boljši, vendar zagotovo teh lokalnih volitev ni možno interpretirati, kot se je to ponekod počelo v zadnjih dneh, kot poraz največje vladne stranke, se pravi Slovenske demokratske stranke, ali celo kot poraz koalicije, ker je to daleč od tega. Te lokalne volitve, če so kaj pokazale v političnem smislu, so pokazale, prvič to, da opozicija, ki je izgubila prejšnje državnozborske volitve, še ni konsolidirana, je še daleč od tega, naprej razpada, še posebej največja opozicijska stranka, žal. Mi bi si želeli, da je stvar drugačna in da je možno konstruktivno sodelovanje. In volitve so pokazale, da se ljudje, ko je šlo za izbiro županov oziroma županij, teh je žal zelo malo, – žal, to je ena od negativnosti teh lokalnih volitev – iskali ljudi, ki se jim zdijo sposobni. In v tem smislu je to zelo pozitiven premik.
Novinar: Na koncu še o vašem obisku na Bližnjem vzhodu. Mednarodna skupnost, to je očitno, zlasti po volitvah, kongresnih, v ZDA, poskuša nekako redefinirati odnos tudi do Iraka, kjer ste bili na obisku tudi pri naših slovenskih inštruktorjih. Se bo po tem vašem obisku in v skladu z novo mednarodno situacijo kakorkoli spremenila tudi politika Slovenije do Iraka?
JANŠA: Situacija v Iraku je težka, to se tam vidi na vsakem koraku, ko obiščeš to državo. Predsednik iraške vlade je situacijo zelo odkrito primerjal s situacijo v Bosni in Hercegovini. Če se mednarodne sile zdaj iz Iraka umaknejo, se bo zgodilo to, kar se je, kar smo lahko spremljali v naši soseščini sredi devetdesetih let oziroma v prvi polovici devetdesetih let v Bosni in Hercegovini in to bi bila velikanska napaka. Bilo je narejenih že veliko napak v času po tem, ko se je zrušilo režim Sadama Huseina, ta pa bi bila največja. Tako da jaz ne verjamem, da bo prišlo, tudi ko gre za redefiniranje ameriške politike do Iraka, do takšne odločitve, ker bi bila maksimalno neodgovorna. Vsi iraški sogovorniki, s katerimi smo govorili, so se strinjali s tem, da se mora Irak postaviti na lastne noge, vendar pa so prosili za nadaljnjo pomoč, ker v nasprotnem primeru bo tam državljanska vojna, ki bo terjala dejansko ogromne žrtve, ki bodo bistveno večje, v primerjavi s tem, kar se tam dogaja. In že zdaj je to zelo resno.
Novinar: To pomeni tudi, da bomo poslali tudi nove vojake? Vemo, da konec prihodnjega meseca gresta dva domov, februarja prihodnje leto še dva… To pomeni, da bo šla tja nova slovenska misija?
JANŠA: No, Slovenija tam nima vojakov, ima inštruktorje, ki usposabljajo iraško vojsko. Mi smo si ogledali, to njihovo delo je izredno naporno, vendar so bili zelo pohvaljeni, da so eni najboljših, čeprav tam sodeluje veliko držav članic Nata in tudi širše. In tudi Iračani sami so rekli, da zelo cenijo to pomoč. Nič drugega ni v tem trenutku bolj pomembno, nobena ekonomska pomoč, nobena finančna pomoč, nič ne bo pomagalo, v kolikor Iračani sami ne bodo sposobni poskrbeti za lastno varnost. Šele na tej podlagi se bodo lahko dogajale druge stvari in se bo stabilizirala regija, in tudi mi bomo varnejši, če se bodo stvari tam uredile. Zato je to ključnega pomena in ti naši fantje tam dejansko delajo za skupno dobro, tudi za naše interese.
Novinar: Gospod predsednik, hvala lepa za odgovore v Odmevih.
JANŠA: Hvala za vabilo.