Pogovor s predsednikom Janezom Janšo o aktualnih zadevah
torek, 28. 11. 2006TV SLOVENIJA 1, 27.11.2006, ODMEVI, 22.17
LAJOVIC: V Odmevih zdaj pozdravljam predsednika vlade Janeza Janšo. Dober večer, gospod Janša.
JANEZ JANŠA (predsednik vlade): Dober večer.
LAJOVIC: Stvari se zaostrujejo kljub številnim pozivom. Nazadnje v petek ste vsi trije predsedniki pozvali k umiritvi razmer in pa k razumu, pa se to ni zgodilo. Kako si to razlagate? Recimo, dogajanje v sobotni noči je grenka izkušnja, najbrž tako za demokracijo v Sloveniji, kot tudi za vas osebno. Zakaj se stvari ne umirijo?
JANŠA: Torej, stvari se zdaj ne zaostrujejo. Zaostrene so bili v noči od sobote na nedeljo, potem je bil dosežen dogovor z vsemi vpletenimi v ta konkretni dogodek o tem, kako se bo zadeva reševala. Vlada se je odločila, oziroma pristojna ministrstva so se odločila, da stvar rešujejo tam, kjer je zastala. Zastala pa je potem, ko je bil končan postopek za poskus legalizacije nelegalnega romskega naselja pri Ambrusu, leta 2002, po dveh krogih in ko je bilo s sodbo Upravnega sodišča pravnomočno odločeno, da tistega naselja ni možno legalizirati. Takrat bi morala slediti izvršba in takrat bi morali za družino Strojan poiskati nadomestno lokacijo. Takrat je bil predsednik vlade dr. Drnovšek, predsednik države gospod Kučan, in takrat, če je kdaj umrla pravna država, v konkretnem primeru je začela umirati takrat. Nič se ni zgodilo, družini niso poiskali nadomestne lokacije, ki bi bila legalna, izvršbe ni bilo in konflikti so se nadaljevali. In potem po štirih letih zahtevati od državljanov, da pa je potrebno spoštovati predpise, medtem ko jih država ni ves ta čas, štiri leta – tudi v času naše vlade, to je treba pač priznati, ker smo pač že dve leti na izvršilni oblasti- je, zveni včasih precej neverodostojno oziroma precej neargumentirano, in je to nek osnovni izvor teh konfliktov oziroma tega konkretenga konflikta. Vse to, kar se je dogajalo, je bilo osvetljeno z različnih pozicij. Še vedno je popolnoma jasno, da je bila tista odločitev pred tremi oziroma štirimi tedni edina možna v tisti situaciji…
LAJOVIC: Vztrajate pri tem?
JANŠA: Ja, kot rečeno, tisti, ki so to obsodili in ki so zahtevali, da v konkretni situaciji, potem ko se je zgodil ta poskus umora in ko je bilo celotno prebivalstvo, ne samo v Ambrusu, ampak tudi širše okolice, razburjeno zaradi tega in preteklih dogodkov, – v veliki meri upravičeno, to je treba pač priznati – bi vztrajanje na tisti lokaciji in vzdrževanje situacije, kjer bi prišlo do bistveno hujšega konflikta lahko med krajani in policijo, kot se je to zgodilo v noči od sobote na nedeljo, pomenilo, da se pristaja na zaostrene razmere, v katerih so lahko tudi mrtvi. In pozivi, da se tiista situacija obnovi, ki smo jih poslušali te tedne, so klicanje k nesreči in daleč stran od kakšnega klica k razumu. Tako da sem vesel, da smo v noči od sobote na nedeljo dosegli sporazum. V pravnem smislu se bo zadeva reševala tam, kjer bi se morala že leta 2002, z družino Strojanovih pa smo se dogovorili najprej za začasno rešitev preko zime v enem od državnih objektov, po tem, v tem času pa tudi za trajno rešitev, zamenjavo njihove nezazidljive parcele z zazidljivo. Pri tem bomo pač pomagali in tudi pri ureditvi nadaljnjih bivanjskih razmer se jim bo pomagalo, s sodelovanjem slovenskih humanitarnih organizacij, ki so že
ponudile to pomoč.
LAJOVIC: Dogodki, videli smo, so bili burni; v soboto zvečer akcija policije, lažje poškodbe slišati je bilo tudi žvižge na vaš račun. Kako ste to doživljali?
JANŠA: To ni bilo prvič. Jaz sem vedel, v kakšno situacijo se podajam in nisem nič presenečen. Presenečen pa sem nad manifestacijo dvoličnosti, ki jo spremljamo v zadnjih tednih. Po eni strani določene politične sile, osebnosti, politični predstavniki posamičnih strank govorijo o tem, kako je vlada ravnala napačno, kako je bila nestrpna, pozivajo k strpnosti in razumu, na lokalni ravni pa njihovi lokalni aktivisti kličejo: Nočemo Ciganov!, njihovi župani sklicujejo izredne seje občinskih svetov, nekateri, ko se je to zgodilo nazadnje, v Kočevju, to je bil prvi tak drastičen primer; gre za župana Kočevja gospoda Vebra, pa preko radia pozivajo na barikade, aktivirajo Civilno zaščito, zlorabijo ta institut. In to za nek primer, ki ga sploh ni bilo. Se pravi, nihče ni selil te družine v Kočevje. Bilo je nekaj ogledov možnih začasnih lokacij, ne trajnih lokacij, in na podlagi tega so praktično dvignili na noge celotno občino, vključno s Civilno zaščito. V takšnih situacijah enostavno ni možno doseči nekih dogovorov. Ko gre za to začano rešitev, ponavljam tukaj javno, vlada bo preskrbela to lokacijo preko zime v enem od državnih objektov. Ta lokacija bo na ozmelju ene od slovenskih občin, drugje tudi ne more biti, vsak del Slovenije je v eni od občin. Za to ne potrebujemo soglasja županov ali občinskih oblasti, dočim pri urejanju trajne lokacije bomo pač iskali dogovor s tistim okoljem, ki bo dovolj tolerantno, da to družino sprejme. Treba je vedeti, da so v tej družini tudi otroci, oni niso popolnoma nič krivi. Tudi tisti člani te družine, ki imajo za sabo takšna in drugačna kriminalna dejanja – in teh je nekaj, to je treba odkrito priznati – so se pač rodili v to okolje. To je treba razumeti. Marsikdo od nas bi bil lahko enak, če bi zrasel gor v enakih pogojih. In tisto, kar mene moti, je to popolno nerazumevanje te situacije, nesposobnost vživeti se, kot smo zapisali v tej skupni izjavi treh predsednikov, tudi v položaj drugega. Jaz razumem nekatere reakcije tistih, ki imajo slabe izkušnje, ki so bili 15 ali pa 20 let tolerantni in ki so hkrati spremljali neukrepanje pravne države. Ne razumem pa tistih, ki teh izkušenj nimajo, ki imajo vsa zagotovila, da bo poskrbljeno za varnost, tudi ko gre, še posebej tam, kjer gre za začasne rešitve, ker to dejansko presega vse meje.
LAJOVIC: Gospod predsednik, kako komentirate izjave varuha Hanžka, ki je v intervjuju za avstrijsko agencijo dejal, da je odnos, slovenski, do manjšin problematičen, da mora ukrepati pravzaprav Evropska unija, brez pritiska od zunaj se v Sloveniji nič ne spremeni?
JANŠA: Torej, sem ravno danes dobil odgovor evropskega komisarja za človekove pravice, ki se zahvaljuje za to, da smo ga povabili na obisk v Slovenijo, da je imel možnost se seznaniti s širšim ozadjem tega konkretnega problema. Tisto, kar je bilo v osnovi napačno pri tem informiranju mednarodnih instutucij, so bile samo delne informacije. Komisarja ni nihče obvestil oziroma mu ni nihče povedal, da je šlo za nelegalno naselje. On je bil prepričan, tudi nekatere druge evropske institucije, ki so dobile prirejene informacije iz Slovenije, so bile prepričane, da je bila ta družina prisiljena zapustiti legalno bivališče, kjer so imeli hišno številko, skratka vse pogoje urejene. V tem primeru bi to bil dejansko nesprejemljiv korak in vreden vsake obsodbe. Ven pa so šle tudi informacije, ki totalno izkrivljajo sliko. Na mojem zadnjem uradnem obisku na Finskem me je njihova novinarka vprašala, zakaj je Slovenija nasilno preselila celotno romsko populacijo. Ko sem pojasnil, da gre za eno samo družino, enostavno kar niso mogli verjeti, da se iz tega dela takšna zgodba in da zaradi tega ugled Slovenije trpi.
LAJOVIC: Še ena tema, gospod predsednik, je aktualna; najprej poglejmo vest pa potem prosim za vaš komentar. 48 članov civilne iniciative izbrisanih in tistih, ki jih podpirajo, se je zjutraj iz Ljubljane odpravilo čez Italijo in Francijo v Bruselj, kjer se bodo v sredo srečali z nekaterimi evropskimi poslanci in komisarjem za pravosodje, svobodo in varnost Francom Frattinijem. Na problem izbrisa in nespoštovanje ustavne odločbe so po tiskovni konferenci v Ljubljani že opozorili poslance deželnega parlamenta Furlanije – Julijske krajine v Trstu in Sindikat kovinarjev v Tržiču v Italiji. V obeh mestih so jih podprli. Torej, gospod predsednik, še ena, bom rekel, internacionalizacija slovenskih domačih problemov. Kako jo komentirate?
JANŠA: Jaz mislim, da gre tukaj za krepko politično ozadje, še posebej zato, ker vsa skupina tako imenovanih izbrisanih tukaj ne sodeluje. Tudi v zvezi s problemi teh, v glavnem zdaj že vseh slovenskih državljanov, ki so si status tako ali drugače v tem času uredili, v veliki meri tudi s pomočjo države, gre za izkrivljeno podobo. V Evropi mislijo na podlagi izkrivljenih informacij in tega poročanja, da gre za ljudi, ki danes nimajo nikakršnega statusa. Ne vedo, da gre za problem iz leta 92 in da večina teh ljudi zahteva status za nazaj, za tisto obdobje od leta 92, ko si niso uredili stalnega bivališča oziroma državljanstva, in časom, ko so si to uredili. V tem trenutku pa v Sloveniji ni prebivalcev brez statusta. Gre za vprašanje, kako rešiti tisto vmesno obdobje. Vlada je pripravila ustavni zakon, minister, ki je pristojen za te zadeve, je skušal zagotoviti na teh internih pogajanjih dvotretjinsko podporo v Državnem
zboru. Zaenkrat mu to ni uspelo. Zdaj se vlada odloča o tem, ali gremo v proceduro brez tega, da imamo vnaprej zagotovljeno dvotretjinsko podporo in si jo zagotovimo v pogajanjih tekom procedure, ali enostavno še čakamo.
LAJOVIC: Na koncu samo še vprašanje tudi o eni vroči notranjepolitični temi, o ministru Drobniču in njegovi razrešitvi. O tem naj bi se razpravljalo v Državnem zboru v petek, vendar Nova Slovenija pred tem zahteva vrh koalicije. Boste to zahtevo upoštevali in kdaj bo vrh koalicije?
JANŠA: Torej sestanek koalicije bo: bi morda že bil, vendar je predsednik Nove Slovenije v tujini, jutri in v sredo sem jaz na vrhu Nata v Rigi v Latviji. Tako da bo sestanek ali v četrtek ali v petek, pred glasovanjem, v vsakem primeru pred sejo Državnega zbora. Na tem sestanku pa bi rad uskladil tudi novo ime za ministra za delo, družino in socialne zadeve. Stranko, ki je predlagala gospoda Drobniča, sem že pozval, da predlaga novo ime. Moram pa reči, resnici na ljubo, ker so se pojavile neke informacije, kako je bil nekdo presenečen s temi mojimi predlogi, da na to novo ime čakam že od marca. Marca letos sem predsednika Nove Slovenije prvič zaprosil za to, da predlaga drugega kandidata, potem, ko sva skupaj ocenila, ponavljam, skupaj, da sedanji ni ustrezen, in v bistvu devet mesecev čakam na novo ime in ga nisem dobil do danes kljub ponovnim prošnjam. Zato sem bil prisiljen ta poziv pač dati javno in sprožiti tudi formalno proceduro.
LAJOVIC: Imate kakšne informacije, da bi si minister Drobnič, tako se vendarle tudi govori med dobro obveščenimi, premislil do petka in nekako sam odstopil in s tem prihranil, najbrž da mučno razpravo v Državnem zboru?
JANŠA: Torej veliko te razprave je bilo že opravljene. Kaj dosti zadeve ne bi izboljšal, deloma bi jo… Situacija je absurdna. Vsak minister v koalicijski vladi je minister, je predlagan za ta položaj ob soglasju predlagateljice, se pravi koalicijske partnerice in predsednika vlade. Če enega od teh soglasij ni več, potem normalno, da pogoji za njegovo delo niso več normalni, niso izpolnjeni in bi moral vsak odstopiti. Za to se je končno zavezal tudi v etičnem kodeksu. Zdaj se iz tega dela neko proceduralno vprašanje, kje je postavljena vejica, kar je popolnoma nepommebno, jemlje dragocen čas, v bistvu pa to seveda ne bo ogrozilo ne dela vlade ne koalicije. Čez dva tedna bomo imeli na tem položaju sposobnejšo osebo, kandidata ali, upam, kandidatko, in delo bo normalno teklo naprej bistveno bolje kot doslej.
LAJOVIC: Gospod Janša, hvala lepa za odgovore in nastop v Odmevih.
JANŠA : Hvala za vabilo.
LAJOVIC: V Odmevih zdaj pozdravljam predsednika vlade Janeza Janšo. Dober večer, gospod Janša.
JANEZ JANŠA (predsednik vlade): Dober večer.
LAJOVIC: Stvari se zaostrujejo kljub številnim pozivom. Nazadnje v petek ste vsi trije predsedniki pozvali k umiritvi razmer in pa k razumu, pa se to ni zgodilo. Kako si to razlagate? Recimo, dogajanje v sobotni noči je grenka izkušnja, najbrž tako za demokracijo v Sloveniji, kot tudi za vas osebno. Zakaj se stvari ne umirijo?
JANŠA: Torej, stvari se zdaj ne zaostrujejo. Zaostrene so bili v noči od sobote na nedeljo, potem je bil dosežen dogovor z vsemi vpletenimi v ta konkretni dogodek o tem, kako se bo zadeva reševala. Vlada se je odločila, oziroma pristojna ministrstva so se odločila, da stvar rešujejo tam, kjer je zastala. Zastala pa je potem, ko je bil končan postopek za poskus legalizacije nelegalnega romskega naselja pri Ambrusu, leta 2002, po dveh krogih in ko je bilo s sodbo Upravnega sodišča pravnomočno odločeno, da tistega naselja ni možno legalizirati. Takrat bi morala slediti izvršba in takrat bi morali za družino Strojan poiskati nadomestno lokacijo. Takrat je bil predsednik vlade dr. Drnovšek, predsednik države gospod Kučan, in takrat, če je kdaj umrla pravna država, v konkretnem primeru je začela umirati takrat. Nič se ni zgodilo, družini niso poiskali nadomestne lokacije, ki bi bila legalna, izvršbe ni bilo in konflikti so se nadaljevali. In potem po štirih letih zahtevati od državljanov, da pa je potrebno spoštovati predpise, medtem ko jih država ni ves ta čas, štiri leta – tudi v času naše vlade, to je treba pač priznati, ker smo pač že dve leti na izvršilni oblasti- je, zveni včasih precej neverodostojno oziroma precej neargumentirano, in je to nek osnovni izvor teh konfliktov oziroma tega konkretenga konflikta. Vse to, kar se je dogajalo, je bilo osvetljeno z različnih pozicij. Še vedno je popolnoma jasno, da je bila tista odločitev pred tremi oziroma štirimi tedni edina možna v tisti situaciji…
LAJOVIC: Vztrajate pri tem?
JANŠA: Ja, kot rečeno, tisti, ki so to obsodili in ki so zahtevali, da v konkretni situaciji, potem ko se je zgodil ta poskus umora in ko je bilo celotno prebivalstvo, ne samo v Ambrusu, ampak tudi širše okolice, razburjeno zaradi tega in preteklih dogodkov, – v veliki meri upravičeno, to je treba pač priznati – bi vztrajanje na tisti lokaciji in vzdrževanje situacije, kjer bi prišlo do bistveno hujšega konflikta lahko med krajani in policijo, kot se je to zgodilo v noči od sobote na nedeljo, pomenilo, da se pristaja na zaostrene razmere, v katerih so lahko tudi mrtvi. In pozivi, da se tiista situacija obnovi, ki smo jih poslušali te tedne, so klicanje k nesreči in daleč stran od kakšnega klica k razumu. Tako da sem vesel, da smo v noči od sobote na nedeljo dosegli sporazum. V pravnem smislu se bo zadeva reševala tam, kjer bi se morala že leta 2002, z družino Strojanovih pa smo se dogovorili najprej za začasno rešitev preko zime v enem od državnih objektov, po tem, v tem času pa tudi za trajno rešitev, zamenjavo njihove nezazidljive parcele z zazidljivo. Pri tem bomo pač pomagali in tudi pri ureditvi nadaljnjih bivanjskih razmer se jim bo pomagalo, s sodelovanjem slovenskih humanitarnih organizacij, ki so že
ponudile to pomoč.
LAJOVIC: Dogodki, videli smo, so bili burni; v soboto zvečer akcija policije, lažje poškodbe slišati je bilo tudi žvižge na vaš račun. Kako ste to doživljali?
JANŠA: To ni bilo prvič. Jaz sem vedel, v kakšno situacijo se podajam in nisem nič presenečen. Presenečen pa sem nad manifestacijo dvoličnosti, ki jo spremljamo v zadnjih tednih. Po eni strani določene politične sile, osebnosti, politični predstavniki posamičnih strank govorijo o tem, kako je vlada ravnala napačno, kako je bila nestrpna, pozivajo k strpnosti in razumu, na lokalni ravni pa njihovi lokalni aktivisti kličejo: Nočemo Ciganov!, njihovi župani sklicujejo izredne seje občinskih svetov, nekateri, ko se je to zgodilo nazadnje, v Kočevju, to je bil prvi tak drastičen primer; gre za župana Kočevja gospoda Vebra, pa preko radia pozivajo na barikade, aktivirajo Civilno zaščito, zlorabijo ta institut. In to za nek primer, ki ga sploh ni bilo. Se pravi, nihče ni selil te družine v Kočevje. Bilo je nekaj ogledov možnih začasnih lokacij, ne trajnih lokacij, in na podlagi tega so praktično dvignili na noge celotno občino, vključno s Civilno zaščito. V takšnih situacijah enostavno ni možno doseči nekih dogovorov. Ko gre za to začano rešitev, ponavljam tukaj javno, vlada bo preskrbela to lokacijo preko zime v enem od državnih objektov. Ta lokacija bo na ozmelju ene od slovenskih občin, drugje tudi ne more biti, vsak del Slovenije je v eni od občin. Za to ne potrebujemo soglasja županov ali občinskih oblasti, dočim pri urejanju trajne lokacije bomo pač iskali dogovor s tistim okoljem, ki bo dovolj tolerantno, da to družino sprejme. Treba je vedeti, da so v tej družini tudi otroci, oni niso popolnoma nič krivi. Tudi tisti člani te družine, ki imajo za sabo takšna in drugačna kriminalna dejanja – in teh je nekaj, to je treba odkrito priznati – so se pač rodili v to okolje. To je treba razumeti. Marsikdo od nas bi bil lahko enak, če bi zrasel gor v enakih pogojih. In tisto, kar mene moti, je to popolno nerazumevanje te situacije, nesposobnost vživeti se, kot smo zapisali v tej skupni izjavi treh predsednikov, tudi v položaj drugega. Jaz razumem nekatere reakcije tistih, ki imajo slabe izkušnje, ki so bili 15 ali pa 20 let tolerantni in ki so hkrati spremljali neukrepanje pravne države. Ne razumem pa tistih, ki teh izkušenj nimajo, ki imajo vsa zagotovila, da bo poskrbljeno za varnost, tudi ko gre, še posebej tam, kjer gre za začasne rešitve, ker to dejansko presega vse meje.
LAJOVIC: Gospod predsednik, kako komentirate izjave varuha Hanžka, ki je v intervjuju za avstrijsko agencijo dejal, da je odnos, slovenski, do manjšin problematičen, da mora ukrepati pravzaprav Evropska unija, brez pritiska od zunaj se v Sloveniji nič ne spremeni?
JANŠA: Torej, sem ravno danes dobil odgovor evropskega komisarja za človekove pravice, ki se zahvaljuje za to, da smo ga povabili na obisk v Slovenijo, da je imel možnost se seznaniti s širšim ozadjem tega konkretnega problema. Tisto, kar je bilo v osnovi napačno pri tem informiranju mednarodnih instutucij, so bile samo delne informacije. Komisarja ni nihče obvestil oziroma mu ni nihče povedal, da je šlo za nelegalno naselje. On je bil prepričan, tudi nekatere druge evropske institucije, ki so dobile prirejene informacije iz Slovenije, so bile prepričane, da je bila ta družina prisiljena zapustiti legalno bivališče, kjer so imeli hišno številko, skratka vse pogoje urejene. V tem primeru bi to bil dejansko nesprejemljiv korak in vreden vsake obsodbe. Ven pa so šle tudi informacije, ki totalno izkrivljajo sliko. Na mojem zadnjem uradnem obisku na Finskem me je njihova novinarka vprašala, zakaj je Slovenija nasilno preselila celotno romsko populacijo. Ko sem pojasnil, da gre za eno samo družino, enostavno kar niso mogli verjeti, da se iz tega dela takšna zgodba in da zaradi tega ugled Slovenije trpi.
LAJOVIC: Še ena tema, gospod predsednik, je aktualna; najprej poglejmo vest pa potem prosim za vaš komentar. 48 članov civilne iniciative izbrisanih in tistih, ki jih podpirajo, se je zjutraj iz Ljubljane odpravilo čez Italijo in Francijo v Bruselj, kjer se bodo v sredo srečali z nekaterimi evropskimi poslanci in komisarjem za pravosodje, svobodo in varnost Francom Frattinijem. Na problem izbrisa in nespoštovanje ustavne odločbe so po tiskovni konferenci v Ljubljani že opozorili poslance deželnega parlamenta Furlanije – Julijske krajine v Trstu in Sindikat kovinarjev v Tržiču v Italiji. V obeh mestih so jih podprli. Torej, gospod predsednik, še ena, bom rekel, internacionalizacija slovenskih domačih problemov. Kako jo komentirate?
JANŠA: Jaz mislim, da gre tukaj za krepko politično ozadje, še posebej zato, ker vsa skupina tako imenovanih izbrisanih tukaj ne sodeluje. Tudi v zvezi s problemi teh, v glavnem zdaj že vseh slovenskih državljanov, ki so si status tako ali drugače v tem času uredili, v veliki meri tudi s pomočjo države, gre za izkrivljeno podobo. V Evropi mislijo na podlagi izkrivljenih informacij in tega poročanja, da gre za ljudi, ki danes nimajo nikakršnega statusa. Ne vedo, da gre za problem iz leta 92 in da večina teh ljudi zahteva status za nazaj, za tisto obdobje od leta 92, ko si niso uredili stalnega bivališča oziroma državljanstva, in časom, ko so si to uredili. V tem trenutku pa v Sloveniji ni prebivalcev brez statusta. Gre za vprašanje, kako rešiti tisto vmesno obdobje. Vlada je pripravila ustavni zakon, minister, ki je pristojen za te zadeve, je skušal zagotoviti na teh internih pogajanjih dvotretjinsko podporo v Državnem
zboru. Zaenkrat mu to ni uspelo. Zdaj se vlada odloča o tem, ali gremo v proceduro brez tega, da imamo vnaprej zagotovljeno dvotretjinsko podporo in si jo zagotovimo v pogajanjih tekom procedure, ali enostavno še čakamo.
LAJOVIC: Na koncu samo še vprašanje tudi o eni vroči notranjepolitični temi, o ministru Drobniču in njegovi razrešitvi. O tem naj bi se razpravljalo v Državnem zboru v petek, vendar Nova Slovenija pred tem zahteva vrh koalicije. Boste to zahtevo upoštevali in kdaj bo vrh koalicije?
JANŠA: Torej sestanek koalicije bo: bi morda že bil, vendar je predsednik Nove Slovenije v tujini, jutri in v sredo sem jaz na vrhu Nata v Rigi v Latviji. Tako da bo sestanek ali v četrtek ali v petek, pred glasovanjem, v vsakem primeru pred sejo Državnega zbora. Na tem sestanku pa bi rad uskladil tudi novo ime za ministra za delo, družino in socialne zadeve. Stranko, ki je predlagala gospoda Drobniča, sem že pozval, da predlaga novo ime. Moram pa reči, resnici na ljubo, ker so se pojavile neke informacije, kako je bil nekdo presenečen s temi mojimi predlogi, da na to novo ime čakam že od marca. Marca letos sem predsednika Nove Slovenije prvič zaprosil za to, da predlaga drugega kandidata, potem, ko sva skupaj ocenila, ponavljam, skupaj, da sedanji ni ustrezen, in v bistvu devet mesecev čakam na novo ime in ga nisem dobil do danes kljub ponovnim prošnjam. Zato sem bil prisiljen ta poziv pač dati javno in sprožiti tudi formalno proceduro.
LAJOVIC: Imate kakšne informacije, da bi si minister Drobnič, tako se vendarle tudi govori med dobro obveščenimi, premislil do petka in nekako sam odstopil in s tem prihranil, najbrž da mučno razpravo v Državnem zboru?
JANŠA: Torej veliko te razprave je bilo že opravljene. Kaj dosti zadeve ne bi izboljšal, deloma bi jo… Situacija je absurdna. Vsak minister v koalicijski vladi je minister, je predlagan za ta položaj ob soglasju predlagateljice, se pravi koalicijske partnerice in predsednika vlade. Če enega od teh soglasij ni več, potem normalno, da pogoji za njegovo delo niso več normalni, niso izpolnjeni in bi moral vsak odstopiti. Za to se je končno zavezal tudi v etičnem kodeksu. Zdaj se iz tega dela neko proceduralno vprašanje, kje je postavljena vejica, kar je popolnoma nepommebno, jemlje dragocen čas, v bistvu pa to seveda ne bo ogrozilo ne dela vlade ne koalicije. Čez dva tedna bomo imeli na tem položaju sposobnejšo osebo, kandidata ali, upam, kandidatko, in delo bo normalno teklo naprej bistveno bolje kot doslej.
LAJOVIC: Gospod Janša, hvala lepa za odgovore in nastop v Odmevih.
JANŠA : Hvala za vabilo.