Pogovor predsednika vlade Janeza Janše na Televiziji Slovenija

JOŽE MOŽINA: Spoštovane gledalke, cenjeni gledalci, dober večer. Iztočnica za nocojšnje izredno povabilo predsednika vlade v studio televizije Slovenija, je premierjeva izjava, da ob sedanjih dogajanjih v državi ne izključuje odstopa vlade. Gre za drastično napoved, ki je do temeljev zamajala slovensko politično stvarnost, saj kot kaže niti največji kritiki vlade v opoziciji, niso pripravljeni sprejeti mandata pred predsedovanjem. Dober večer gospod predsednik.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Dober večer.

JOŽE MOŽINA: ln seveda poglavitno vprašanje. Kaj je glavni razlog za tako drastično napoved? So to predsedniške volitve, je to referendum ali so razmere v koaliciji?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Razlogov je več, vse pa je pripeljalo v stanje, ko vlada težko dela. V teh razmerah sem pač odločil, da je potrebno nekaj storiti. Naredili smo analize teh razmer in rezultat teh analiz je bila izjava, ki sem jo dal v torek v Ormožu in verjetno še danes bom potegnil naslednji korak. Dejstvo je, da smo imeli v Sloveniji predsedniške volitve – kakršne koli volitve sicer v vsaki državi nekoliko ogrejejo politično ozračje, to je normalno. Vendar pa je pri nas prišlo do neke nenavadne situacije, ko se je celotna kampanja usmerila v obračun z vlado. Zelo malo je bilo razpravo prihodnosti ali o dejanskih pristojnostih predsednika republike. Vlada v tej kampanji ni sodelovala, ni se mogla niti braniti. Zdaj, ali so šli čez mejo nekih demokratičnih norm v tisti točki, ko se je vlado z drastičnimi lažmi skušalo v tem času diskreditirat tudi v tujini? V tem času večina evropskih medijev in tudi institucij pripravlja neke prispevke, članke, analize o Sloveniji, že zato, ker bo Slovenija predsedujoča Evropski uniji naslednje leto, tudi zato, ker bo prvič predsedujoča in tudi zato, ker bo prva izmed novih držav članic v tej vlogi. Vse zanima kdo bo to, kakšno je stanje v tej državi. V ta čas iskanja podatkov o Sloveniji so na praktično vse medijske hiše v EU, na vse predsednike vlad, vse predsednike držav, vse predsednike parlamentov EU prišle obtožbe, da je v Sloveniji malo da ne diktatura, da se krši medijska svoboda, da je cenzura. Takšna država pravzaprav ne bi smela predsedovati EU. To, se je zgodilo namerno ravno tem času. Ni vlade, ki bi bila lahko uspešna v spopadu na dveh frontah; še posebej, če je prvič pred takšnim izzivom in še posebej, če takšne situacije ni pričakovala. In mi takšne situacije nismo pričakovali. Državni zbor Republike Slovenije je – preden je bila oblikovana ta vlada -jeseni leta 2004 skoraj soglasno sprejel ponudbo in izglasoval, da bo Slovenija predsedovala Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Spomladi letos so vse stranke koalicije in dve največji opozicijski oziroma dve, ki imata največ opozicijskih poslancev podpisale sporazum, da bomo skupaj delali na pripravah in v času predsedovanja EU. Vendar ta sporazum ne velja. Najavljajo se interpelacije za čas, ko bo Slovenija predsedovala. Najavljajo se referendumi za čas, ko bo Slovenija predsedovala. Ni mogoče hkrati nekemu ministru, vladi odgovarjati na očitke doma, v parlamentu in biti v Bruslju ter braniti evropske zadeve v Evropskem parlamentu ali voditi Svet. Torej, nobeni državi se ni nikoli pred predsedovanjem dogajalo kaj takšnega, še posebej, če so volitve šele čez eno leto. Največja opozicijska stranka je začela kampanjo za volitve naslednjo leto že zgodaj jeseni, kot da bi bile volitve konec tega meseca. To ustvari nenormalne razmere, ki se v Sloveniji – zaradi specifičnih razlogov, še posebej medijskih – še dodatno potencirajo. In je tudi nemogoče motivirati ljudi, da delajo vsak dan 24 ur na dan, – ob stalnih neresničnih obtožbah – da so uspešni.

JOŽE MOŽINA: Zdaj, če sva bolj konkretna. Vi ste govorili – seveda – o napadih opozicije, ki so se potem odražale tudi v tujini. V mislih ste imeli pravzaprav peticijo novinarjev. Med drugim, to je peticija več kot 500 slovenskih novinarjev, ki je bila poslana na te evropske naslove, v evropske institucije. Ta peticija nosi naslov »Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode«. Ali vi, na tej točki, pravzaprav povezujete to peticijo neposredno z opozicijo, imate kakšne dokaze za to?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Torej, formulacija tej peticiji, ki uporablja isti besednjak za Slovenijo kot se uporablja za Belorusijo in pa kakšno podobno državo, je skoraj natančno povzeta po oceni stanja, ki je bila sprejeta v stranki Socialnih demokratov. Zelo dvomim, da gre za slučaj in tudi reakcije, ki so bile sočasne, nastopi, navaja na to, da gre za koordinirano akcijo.

JOŽE MOŽINA: Predsednik Socialnih demokratov, Borut Pahor, je danes zavrnil te očitke. Hkrati je rekel, da verjetno pričakuje, da se bo kaj podobnega tudi še govorilo in da vedo, kašne so bile posledice te izjave v evropskih medijih? Čutite vi to, to negativnost in na kašen način bi jo lahko opisali?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Torej, berite članke, ki izhajajo te dni v evropskih časopisih, kjer se Slovenija marsikje neupravičeno ocenjuje negativno. Neka slika, ki bi morala biti v tem času še posebej slika neke enotnosti, slika neke Slovenije, ki je stopila skupaj, da bo odgovorila na ta zgodovinski izziv, je zdaj porušena, porajajo se dvomi. Namesto, da bi se pogovarjali o realnih vsebinah, moramo pojasnjevati v tujini, da ta vlada ni postavila recimo spomenika Borisa Kidriča pred vladno palačo, kar nam je včeraj očital nek nemški časopis. Moramo odgovarjati, da ne kontroliramo medijev, da vlada nima lastniških deležev ne v Delu, ne v Dnevniku, ne v Večeru, ne v Pop TV, ne v Kanalu A. Da nismo zamenjali nobenega urednika, da noben novinar s strani vlade ni šel na cesto. Ustvarjeno je prepričanje, kot da je Slovenija država cenzure, kjer se enostavno tepta človekove pravice. Kjer zapiramo romske družine, kjer imamo taborišča za Rome in kjer so novinarji, ki o tem poročajo, deležni sankcij. Vse to je možno prebrati od septembra, ko je šlo tole ven v časopisih, tudi najbolj uglednih. Prej sem gledal spletno stran, na kateri se podpisniki peticije hvalijo, kje vse so bile te laži objavljene in kakšno škodo je to naredilo.

JOŽE MOŽINA: Menite, še enkrat pravim, da je ta peticija neposredno povezana z ambicijo opozicije, da diskreditira vlado pred predsedovanjem. Je – po tem takem – po vaše kršen dogovor, ki je bil o nenapadanju sprejet spomladi?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Torej, tisto, kar je možno neposredno – seveda opozicija v vsaki državi lahko ocenjuje razmere kakor hoče in normalno je, da opozicija drugače ocenjuje razmere kot jih ocenjuje vlada, o tem teče dialog konfrontacije v parlamentu. To je povsem normalna zadeva in tudi ni nobenega problema, v kolikor novinarske ali kakšne druge asociacije sprejemajo enaka stališča kot opozicija. To se najbrž dogaja tudi kje drugje. Problem je v tem, da se neresnice, ki predstavljajo hudo blatenje Slovenije, pošiljajo v svet, v EU, ravno v času, ko to dejansko Sloveniji najbolj škodi. V času, ko vsi poročajo o nas. V času, ko bi morali nastopiti enotno v tujini in odgovoriti na ta izziv. Opozicija pa neposredno s tem, ko napoveduje referendum, ker vlada skuša reformirati šolstvo, modernizirati nekatere rešitve, vpeljati tudi pri nas bolonjski proces – tam, kjer še ni – grozi z referendumom. Delajo iz neke normalne razprave o reformi šolstva kulturni boj, ideološki spopad. Grozi se z referendumom v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. To, ni ravno normalno. Kako naj vlada vodi referendumsko kampanjo in hkrati Evropsko unijo, med tem pa še zavrača ideološke delitve in ideološki spopad. Namesto neke enotnosti, ki bi jo zdaj potrebovala, nam lansirajo razpravo preteklosti, ideološko delitev in prepir.

JOŽE MOŽINA: V opoziciji v bistvu vse te očitke zavračajo, na tak ali drugačen način. Predsednik SD- ja, Pahor je danes izjavil da so tudi oni pripravljeni sodelovati pri predsedovanju, da podpirajo vlado, da zadeve niso alarmantne. Pravijo, da je pravzaprav vaša izjava skrajno neodgovorna, da ste pač dobili mandat in morate ta mandat, vključno s predsedovanjem, izpeljati.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Torej, govorica včeraj in danes je bistveno drugačna kot je bila še v petek ali ponedeljek. V ponedeljek smo brali ocene nekaterih teh istih politikov, kako je v Sloveniji popolna politična kriza, kako je vlada izgubila politično zaupanje, čeprav niso bile parlamentarne volitve. Vlada ni sodelovala na teh volitvah, ampak v ponedeljek je bila ta ocena. Ko smo iz tega potegnili konsekvence, se zdaj, z njihove strani zadeve obračajo in izrekajo drugačne besede. Mene veseli, da je začela prevladovati neka prijaznost. Kar se pa mandata tiče, na volitvah 2004, volivke in volivci niso volili vlade, ampak so poslance. Potem se je znotraj državnega zbora oblikovala večina, Slovenska demokratska stranka, ki jo vodim, ki je dobila največ glasov na volitvah 2004, je ponudila sodelovanje vsem strankam. Tudi stranki gospoda Pahorja. Oni so takrat zavrnili to sodelovanje. Ta vrata so še vedno odprta vsem strankam. Vsak, ki želi konstruktivno delati, sodelovati, je vabljen in ima mandat, dovolilnico. Vsak, ki je bil izvoljen v državni zbor, ta mandat ima. Govoriti o tem, da nekdo nima mandata za to, da konstruktivno sodeluje, je nekoliko nenavadno. Še manj ima nekdo mandat, da nagaja Sloveniji ravno v času, ko bi morali skleniti vrste.

JOŽE MOŽINA: Pravzaprav nenavadno, da politične stranke – dobro, sicer je specifična situacija – ampak vendarle, da se politične stranke v tem trenutku, ko vlada ponuja odstop oziroma, ko ga omenjate, da se nihče ne poteguje za oblast.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Ja, nenavadna sprememba govorice. Prej, je bilo vse slabo, vlada je bila nesposobna. V Evropsko unijo so pošiljali signale, da Slovenija zaradi takšne vlade ne more predsedovat Uniji. Zdaj, ko smo dali mandat na razpolago, ko smo povabili tiste, ki pravijo, da so bistveno boljši, da prevzamejo ta izziv in ko smo obljubili, da bomo mi, če bomo v opoziciji, bistveno bolj konstruktivni kot pa so oni, pa se naenkrat vsi branijo, nihče tega noče. Zelo zanimivo.

JOŽE MOŽINA: K temu se bova še vrnila.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Rekel bi še to; ko pravijo, ta vlada ima večino v državnem zboru, ima odgovornost, ima mandat. Veliko vprašanje je, kakšno večino ima ta vlada v državnem zboru. V teh dneh, ko smo analizirali situacijo, smo naredili tudi oceno glasovanja. Ta ocena glasovanja je pokazala, da nekatere stranke ki so formalno v koaliciji, praviloma ne glasujejo za vladne predloge. Letos smo v državnem zboru sprejemali 37 vsebinskih zakonov, ki jih je predlagala vlada. Predsednik stranke Desus, gospod Žnidaršič, je podprl samo 7 od teh 37-ih. On je glasoval manjkrat za zakone, ki jih je predlagala njegova lastna vlada kot pa nekateri opozicijski poslanci. Tudi v drugih dveh koalicijskih partnericah, se pravi v Novi Sloveniji in v Slovenski ljudski stranki, imajo v svojih poslanskih skupinah vsaj po enega poslanca, ki ne glasuje za, ki praviloma ne glasuje za pomembnejše vladne predloge. Eden od teh ni glasoval niti za predlog ministrov za rekonstrukcijo vlade. Če te stvari seštejemo, vidimo, da je ta večina vprašljiva in da jo praviloma koalicija dosega samo zaradi tega, ker je na drugi strani velika odsotnost poslancev opozicije. V kolikor bi se vsi zbrali, bi bila ta večina vprašljiva. To je dodatni razlog, da je nemogoče iti naprej s tem. Da ni neke jasne zaveze, vsaj za sodelovanje, ko bo šlo za predsedovanje Evropski uniji. Ni vlade, ki bi se lahko s polovično podporo v državnem zboru borila na dveh frontah.

JOŽE MOŽINA: Se pravi, da so razmere v koaliciji zelo pomemben faktor tega vašega razmisleka in tudi ta vaša ocena, ki ste jo podali, je v velikem nasprotju s tem, kar so predsedniki teh vaših koalicijskih strank govorili – da je koalicija trdna in to ponavljali tudi še danes.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Koalicija dobro deluje na nivoju vlade. Vlada dosega soglasje, sprejema predloge zakonov, jih tekoče pošilja v državni zbor. Ta vlada je izpeljala in koalicija je izpeljala večji del pomembnega paketa – ravno danes smo zaključili tudi pripravo pokrajinske zakonodaje. To je pač strateški, zgodovinski izziv, ki je pred Slovenijo zato, da se bomo razvijali hitreje bolj pravično in bolj enakomerno. Vendar pa je ta trdnost koalicije takoj na preizkušnji, ko zadeve pridejo v državni zbor. Tam pa je od 4 do 6 glasov te večine, ki šteje nominalno okoli 40 glasov, pod vprašajem. Zaradi tega bom tudi potegnil te korake.

JOŽE MOŽINA: Dobro, omenili ste DESUS kot najšibkejši člen, verjetno. Na nek način tudi SLS, ki pa dobiva zdaj, v kratkem novo vodstvo. Ali je gospod Šrot kot novi predsednik SLS, zanesljiv za koalicijo, ob tem, da ima sorodstvene povezave na čelu Pivovarne Laško, ki seveda ima v lasti nekatere zelo pomembne medije v Sloveniji, ki – kot tudi vi sami ocenjujete in pravite – zelo kritizirajo vlado oziroma so vladi zelo nenaklonjeni?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Torej, če bi zelo verjetnega bodočega predsednika SLS sodil po teh povezavah, potem bi bil zelo skeptičen. Vendar jaz vsakega gledam kot samostojno osebnost in vsakega sodim po dejanjih. Te kapitalske povezave v ozadju nekaterih medijev, pa so zanimive iz nekega drugega vidika. Recimo, Pivovarna Laško je lastnik velike trgovske mreže, ki dviga cene. V svojih medijih pa za inflacijo krivijo vlado. To, je nekaj, kar bi bilo v redu preučiti. JOŽE MOŽINA: Prej sva omenjala novinarsko peticijo in vsebinski del te novinarske peticije se je nanašal prav na pismo bivše državne sekretarke Adriane Starina Kosem, vam to pač znano pismo. Sedaj je ona v nadzornem svetu Dela. Ali lahko v povezavi s tem komentirate razmere zdaj na Delu, na MAGu morda na Večeru?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Torej, razmere so več ali manj takšne kot so bile. Daleč od tega, da bi – vsaj oba dnevna časopisa, ki ste ju omenili, se pravi Delo ali Večer – bila pod vlado To je nekaj, kar je možno napisati samo v neko pismo, ki ga pošlješ v tujino, v državo, kjer ne znajo slovensko in teh časopisov ne berejo. Tam, morda, kdo to verjame. Če kdo Sloveniji verjame, da so ti dnevni časopisi vladni, da odkrito podpirajo vlado, potem jih enostavno ne bere. Urednik, novi urednik Dela je odkrito zapisal, da podpira Socialne demokrate in gospoda Pahorja. Takšna je tudi usmeritev tega časopisa.

JOŽE MOŽINA: Kdo torej – po vaše – obvladuje medije oziroma, če drugače vprašam, kakšna je vloga Pivovarne Laško v sedanjih političnih razmerah, tudi glede vpliva na medije? Delno ste to, tudi že prej, že nakazali.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Mislim, da je predvsem v tem, da ščiti po eni strani svoj kapitalski interes – tudi v smeri, o kateri sem prej govoril, ki je negativna za slovensko blaginjo – po drugi strani pa je seveda naklonjena tistim, katerih članske izkaznic pač imajo. Ni skrivnost, da je prvi mož Pivovarne Laško član Socialnih demokratov – vsaj tako je pisalo.

JOŽE MOŽINA: Vsi koalicijski partnerji ste enotni v oceni, da so vam mediji izrazito nenaklonjeni, da gre za proti vladno histerijo, kot je včeraj dejal minister Podobnik, sedanji predsednik Slovenske ljudske stranke. Seveda, morajo biti mediji kritični, posebej do vlade, ampak s čim dokazujete te vaše ocene, vaše trditve, da so šli preko mej?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: S tem, kar sem povedal prej. Si predstavljate, da bi 570 britanskih ali nemških novinarjev dva meseca prej, preden bi Velika Britanija ali pa Nemčija prevzela predsedovanje Evropski uniji, napisala peticijo, v kateri bi vsem ostalim državam, predsednikom vlad, držav, parlamentov in vsem medijskim hišam in civilno družbenim organizacijam svoje lastne države zatožili, da uvaja diktaturo. Tega ne boste doživeli niti v Čadu.

JOŽE MOŽINA: Po drugi strani pa smo prejšnji teden dočakali razsodbo v primeru Tomaž Ranc. Gre za našega bivšega novinarja in ta sodba pač dokazuje, da je takratni kriminalist Drago Kos ravnal nezakonito, pridobival izpiske njegovih telefonskih pogovorov. Kaj vam pomeni pravzaprav ta razsodba, ta rezultat, kako to komentirate?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Mislim, da je to prva pravnomočna sodba v zgodovini samostojne Slovenije, ko je bil nekdo obsojen za nezakonito prisluškovanje oziroma zlorabo osebne komunikacije. Žalostno je, da je trajalo osem let. In žalostno je, da ta oseba – ker ravno ta oseba pozivala druge k odstopu. Na podlagi tega poziva je recimo odstopil poslanec Pavle Rupar, čeprav ni naredil nič nezakonitega, samo ni prijavil stanovanja. Zadeva ni bila dokazana v nobenem sodnem postopku v teh osmih letih, on je pač priznal, da je naredil napako – ni odstopil. Tisti, ki ga je takrat pozival k odstopu, zdaj, ko je po osmih letih na mizi pravnomočna sodba, tega ne stori. Toliko pač o moralni integriteti.

JOŽE MOŽINA: Kdo ima, po vašem, največjo vlogo v tej državi? Na oblasti ste vi, vrstijo pa se izjave, celo vaših poslancev, mislim da gre celo za gospoda Branka Marinčiča, vašega poslanca, da kapitalisti vodijo to državo. To je izjavil prejšnji teden na eni veni od komisij. Kaj to pomeni, da je pravzaprav kapital močnejši od politike v tem trenutku, da tudi mediji, kar ste prej omenjali, diktira svojo medijsko realnost in s tem nekako ščiti svoje interese?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Torej, kapital je močan povsod. Pred kakšnimi par meseci so slovenski mediji objavljali lestvico najbogatejših, najvplivnejših Slovencev, vsemogočega. Med temi 100timi, ni bilo nobenega člana Slovenske demokratske stranke. Mislim, da tudi nobenega člana kakšne od zdajšnjih koalicijskih strank. Pač pa mnogo tistih, ki so na te položaje, ki so jim v glavnem omogočili, da so prišli do tega premoženja, prišli v času prejšnjih vlad. Zdaj, je ta vlada obtožena, da, ne vem, sama sebi razprodaja državno premoženje. S tem da, seveda, niso vsi, ki so v Sloveniji bogati, do tega prišli na sporen način. So ljudje, ki so začeli iz nič, iz obrtništva, družinskega podjetja, so bili uspešni in takim vsaka čast. Ti tudi poganjajo slovensko gospodarstvo. So pa takšni, ki so bili 15 let nazaj mladinski funkcionarji, potem pa so preko političnih povezav postali to, kar so danes. Recimo lastniki Dnevnika, Nedeljskega Dnevnika, Pop TV-ja.

JOŽE MOŽINA: V soboto bodo v Ljubljani veliki sindikalni protesti. Prvič se bodo vse sindikalne centrale nekako združile v protestih. Pridružili se bodo tudi upokojenci in pa študentje. In kost, ki je bila nekako ves čas prisotna, da do bili protesti usmerjeni proti vladi, se je včeraj, pa danes nekoliko spremenila. Slišati je, nekateri sindikalni voditelji eksplicitno pravijo, da protest ni usmerjen proti vladi, pač pa proti delodajalcu. Kako to komentirate?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Jaz sem že ob obisku nekega podjetja, ob našem zadnjem obisku v regiji, na Ptuju, dejal, da dokler bodo delavci hodili na proteste v Ljubljano, se zbrali na Kongresnem trgu in potem šli domov, nobeno konkretno podjetje na Ptuju, v Mariboru, Novi Gorci, v Kopru, ali pa kje v Ljubljani, ne bo dvignil plač. Noben od delodajalcev se teh protestov v Ljubljani ne bo ustrašil. To, je lahko kot neka manifestacija, ki je morda tudi potrebna sindikatom, da pokažejo svojo moč, ampak kakšnega konkretnega učinka ne bo. Še posebej zato, ker situacija ni enaka v vseh podjetjih, ni enaka v vseh panogah. Neke linearne zahteve, ki prihajajo zdaj na dan, te niso dobre. V marsikaterem slovenskem podjetju je možno povečati plače, vsaj tistim, ki imajo najnižje plače. Po teh pogovorih v Spodnjem Podravju, smo govorili z delavci, kazali so nam plačilne liste, ki je nekaj 100 evrov za težke delo. V podjetjih, ki so uspešna, kjer si delijo dobičke, dividende in se hvalijo z dobrimi poslovnimi rezultati, tam je prostor in čas za sindikalni boj. Tam je potrebno zahtevati višje plače. V podjetju, ki je na robu preživetja, neki tekstiini ali kakšni drugi, podobni panogi – tega je na srečo v Sloveniji vse manj, ampak žal je – lahko neka radikalna zahteva po dvigu plač ogrozi prihodnost podjetja. Tukaj je samo alternativa ali pač potrpeti in skušati doseči boljše rezultate in s tem tudi višjo plačo ali pa postati brezposeln. Tu, so dileme težke in tukaj se je potrebno vključiti, pomagati solidarno. V boljši podjetjih pa me še posebej moti, ko slišim
kakšnega menedžerja, ki pravi, ne bomo dvignili plač delavcem, ker bo to dvignilo inflacijo. Na inflacijo enako vpliva plača menedžerja kot palača delavca oziroma ista masa denarja tukaj ima enake učinke.

JOŽE MOŽINA: Saj, ravno to je moje naslednje vprašanje. Ker se velikokrat povezuje, da pač ima vlada vendarle nek vpliv, neko roko nad plačami. Dejansko, država je v gospodarskem vzponu – če pustimo ob strani, v tem primeru inflacijo – imamo najvišjo gospodarsko rast na sploh, tudi v evro območju in to se pač ne paza na plačah delavcev, tudi tam, kjer je produktivnost dobra. Zakaj se te, pravzaprav ta rezultat tega dobrega dela kopiči samo v rokah posameznikov? Kaj lahko tukaj vlada še naredi in kaj je pravzaprav z zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku, zakaj tukaj niste pohiteli?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Najprej naj rečem, da sem, v teh slabih treh letih mandata, obiskal preko 150 slovenskih podjetij, govoril tako z delavci kot menedžerji, ponekod tudi z lastniki. Situacija ni povsod enaka. So tudi podjetja, kjer se dobri rezultati prelivajo tudi v plače delavcev, kjer izplačajo tudi 13 plačo, božičnico, kjer so pripravljeni. Vlada je tik pred tem, da predlaga zakon o udeležbi zaposlenih na dobičku. Želimo resno pristopiti, ker bo to več ali manj prostovoljno, da delavci participirajo na dobičku. So seveda tudi podjetja kjer ravnajo drugače. Še posebej nekatera velika trgovska podjetja v Sloveniji. Recimo trgovke in trgovci imajo izjemno nizke plače. Ob teh podražitev, ki so bile ponekod neupravičene, imajo nekaj samo lastniki, ki to potem uporabijo za to, da najavijo prevzeme ali pa povečanje lastnega kapitala. Vlada je tukaj naredila manevrski prostor, davčno reformo s poenastavitvami poslovanja, z ukinjanjem davkov. Ukinja se davke na izplačane plače, brez tega, da bi povečali davke na dodano vrednost kot so nam očitali. Znižujemo davke na dohodek pravnih oseb, znižala se je dohodnina. Skratka, ustvarjen je manevrski prostor, v katerem se lahko tudi plače realno povečajo. Nekaj so se, je pa marsikje še veliko prostora – ne pa povsod. Zaradi tega – in na to smo opozorili tako sindikate kot delodajalce – vlada ne sodeluje tukaj, ker pač ni delodajalcev, razen za javni sektor. To je avtonomna sfera, kjer se morata dogovoriti ta dva socialna partnerja. Pozvali smo jih k resni razpravi in k selektivnemu postopku. K temu, da se upošteva dejansko stanje in da so tukaj oboji racionalni. JOŽE MOŽINA: Dotaknili ste se trgovin in tukaj gre za svojevrsten paradoks. Slovenija je, nenazadnje, postala v zadnjem desetletju dežela trgovin. Trgovske verige prosperirajo, tako domače kot tuje. Plače trgovk so izredno slabe, po drugi strani pa kažejo tudi zadnje navedbe in zadnje raziskave – in mislim, da čedalje več mnenj gre v to smer – da so prav trgovci tisti, ki so krivi za povečanje cene kruha na primer oziroma živil. Kaj tukaj vlada lahko naredi? Zdi se, da niste naredili veliko oziroma nič.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: SO segmenti, kjer vlada, tudi dejansko, nič ne more narediti.
JOŽE MOŽINA: Vi lahko razkrinkate karteine dogovore, na primer?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Naš problem je, da smo relativno majhna ekonomija, kjer je težje zagotoviti večjo konkurenco. Naš problem je tudi to, da ti kontrolni mehanizmi, ki so bili vzpostavljeni v času tranzicije, enostavno niso delovali. Zdaj to reformiramo. Naleteli smo na enake težave kot marsikje drugje. Se pravi na neke trajne mandate z ljudmi, ki so bili tam enostavno za to, da so vlekli plačo, ne pa, da bi kaj naredili.

JOŽE MOŽINA: Katerega uradnika tukaj mislite?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Mislim na Urad za varstvo konkurence.
JOŽE MOŽINA: V javnosti je vendarle ustvarjen vtis, da bi vlada lahko vendarle naredila več, da bi zaščitila interese širših slojev delavcev, pa ljudi na sploh. Prejšnje LDS-ove vlade se je veliko kritiziralo zaradi menedžerskih odkupav, ker so pač – saj veste na kakšen način – s kapitalom, ki so ga mislili kupiti, so nekako pogojevali in potem prišli do posojila in kupili podjetje. In delavci od tega niso imeli nič. Še sedaj se to dogaja. Ali vi kot vlada, kot oblast, niste vendarle zainteresirani, da bi se te zadeve porazdelile med vse zaposlene, ne pa, da se kopičijo v rokah posameznikov? ln, še drugače vas bom vprašal. Prej je veljalo za LDS – taki so bili očitki – da je to njihova volilna baza, oziroma da so ti ljudje privrženi njihovi opciji. Ali so tudi ti, ki sedaj kopičijo ta premoženja – na tak način sporen, bi lahko rekli – ali so tudi ti privrženi vaši opciji?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Jaz sem na to že prej odgovoril. V Slovenski demokratski stranki ni nikogar, ki bi spadal v to zgornjo lestvico bogatih, ne glede na to, ali gre za tiste, ki so pošteno ali na nekoliko specifičen način obogateli. Kar se tiče teh menedžerskih odkupav, je poleg načina, – ki ste ga vi opisali – ki je zakonsko verjetno legalen, je pa moralno vprašljiv.
JOŽE MOŽINA: Ste tukaj nemočni?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Zdaj, po teh zadnjih predlogih, pristojni resor proučuje, ali bi lahko tukaj dejansko s spremembo zakonodaje zadeve zaostrili. Venem tednu bo znano, in če se bo dalo, bomo to naredili. Obstaja pa še bolj sporni načini. To, pa je nekaj primerov, o katerih se je tudi že javno pisalo, o nekaterih se verjetno še bo, ker zadeve so – po tem kot se zdaj vidijo – očitno sporne. Ko vodilna ekipa v podjetju istega podjetja, predvsem na račun raznih pavšalnih, neopredeljivih svetovanj in raznih mahinacij, preko različnih računov odliva denar, potem pa s tem istim denarjem kupuje deleže v tem podjetju, ki ga včasih za to, da ga cenejše kupijo, še spravijo na nižjo vrednost. Tega je bilo veliko. Problem je v tem, da do mandata te vlade, praktično noben primer ni bil niti v resni preiskavi. Zdaj, je kar nekaj teh primerov v resni preiskavi. Kakšno je stanje, kakšni bodo rezultati, jaz težko rečem. Dejstvo pa je, da gre tukaj za neko stran pot, ki se jo je v Sloveniji mirno tolerirala. Nekateri so blazno obogateli in seveda tudi, če bo prišlo do postopkov, bodo s temi sredstvi plačali deset ali pa petnajst sposobnih odvetnikov. Naš problem je vprašanje učinkovitosti našega pravosodja. Prej ste rekli, vi ste na oblasti. V Sloveniji ni enotne oblasti. Imamo tri veje. Vlada je izvršna oblast, ostali dve veji sta avtonomni. Koalicija ima neko – vsaj včasih šibko večino v državnem zboru. Obstaja pa še sodna veja oblasti, ki je popolnoma avtonomna. Vse te veje morajo biti avtonomne, morajo pa funkcionirati. Morajo biti avtonomne v svojem delu, ne pa avtonomne v ne delu. Če vse funkcionirajo, tudi družba kot taka normalno funkcionira. V Sloveniji je ravno na tej točki, s tem, nekaj težav in slej ko prej bo potrebno doseči neko soglasje, ki bo šlo preko razmerij koalicija opozicija. Neko dvotretjinsko soglasje, za to da se tukaj nekaj naredi. JOŽE MOŽINA: Primere, ki ste jih prej omenjali, nekako sodijo v sfero korupcije. Ravno na tem področju, na področju korupcije, ki je bil zelo pomemben očitek tudi v prejšnjem mandatu, se je od te vlade pričakovalo veliko. Imate še kakšen adut v rokavu, da boste na tem področju vendarle naredili več? Zdi se, omenjali ste seveda te veje oblasti, kar je popolnoma normalno in logično, da so ločene in odgovorne vsaka za svoje delo, ampak na področju korupcije bi večja aktivnost bila pričakovana s strani te vlade boja proti korupciji seveda?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Prej sem govoril o tem, da pač določene aktivnosti potekajo. O konkretnostih jaz nisem obveščen, zato o tem tudi ne morem govoriti. Tu ne smem biti obveščen odetajlih in upajmo, da bodo rezultati prišli na dan kmalu. To vprašanje je seveda povezano s prejšnjo temo, kajti takšne mahinacije, takšne transakcije in spremembe v lastništvu, ko nekdo danes nima nič jutri pa nekaj deset milijonov ali pa nekaj sto milijonov evrov, običajno ne potekajo brez korupcije. Se pravi, brez različnih povezav, navezav, vzvodov itn. Vlada je tukaj naredila eno veliko stvar, ki smo jo predlagali pred 10 ali pa 15 leti, ko smo bili v opoziciji. Ravno pred dnevi je zaživela samostojna skupina, ki bo lahko nadzirala tudi nadzornike. Mislim na preiskovalno skupino znotraj tožilstva, ki bo lahko posredovala tudi takrat, kadar obstaja sum povezav med tistimi, ki so na drugi strani, se pravi tisti, ki so osumljeni kaznivih dejanj in tistimi, ki morajo takšno dejanje preiskovati. Zdaj so nadzorniki nadzorovali sami sebe in se je vedno ustavilo, ko je prišlo do te točke.

JOŽE MOŽINA: Govorila sva o pomanjkljivostih in vrzelih vladanja. Po drugi strani pa obstaja tudi svetlejša plat, ki jo normalno vi kot vladajoči, raje omenjate in pogosto omenjate. Kakšna je vaša ocena stanja v državi na splošno? Na katerih področjih ste pravzaprav uspeli in ste veliko boljši ali pa vsaj boljši kot so bile prejšnje vlade?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Torej, o tem se da veliko govoriti. Seveda pa je vprašanje, kaj vsak državljan ali pa državljanka te države od tega neposredno čuti, zato bom začel s konkretnimi stvarmi. V mandatu te vlade se je drastično zmanjšala brezposelnost. Dva dni nazaj smo se vrnili iz Spodnje Štajerske oziroma Spodnjega Podravja. To, je bila regija s skoraj najvišjo brezposelnostjo v Sloveniji še dve leti in pol nazaj. V tem času, med prvim in drugim obiskom vlade v tej regiji, se je brezposelnost zmanjšala za 35 %. Slovenija kot celota ima danes najnižjo brezposelnost. Slovenija kot celota je v tem času ustvarila na 10 tisoče novih produktivnih delovnih mest, kjer ljudje lahko delajo, zaslužijo zase, plačujejo prispevke za skupno blaginjo. To je tudi zmanjšalo pritisk na socialne transferje in po drugi strani, povečalo priliv v pokojninsko blagajno. V zadnjih dveh letih, prvič od kar Slovenija obstaja, pada delež sredstev, ki jih moramo plačevati za kritje izgub v pokojninskem skladu. No, ne samo zaradi vladnih ukrepov, aktivne družinske politike, ampak tudi zaradi tega, se je v zadnjih dveh letih v Sloveniji obrnil tudi demografski trend. Po dolgem času padanja rojstev se je, v zadnjih dveh letih, število rojstev v Sloveniji povečalo. Tudi število prebivalstva se povečuje, ampak ne samo zaradi priseljevanja, ampak tudi zaradi dviga rojstev. To postavlja tudi našo prihodnost, z vidika zaskrbljenosti zaradi staranja prebivalstva, v nekoliko svetlejše barve. In seveda prinaša tudi večji optimizem, ko gre za prihodnost naših javnih financ. Vse to, je bilo omogočeno predvsem zaradi sprememb, ki so bile narejene. Omenil sem davčno reformo, poenostavitve poslovanja, odprava številnih birokratskih ovir. To, je omogočilo večjo gospodarsko rast in ta gospodarska rast je realna osnova za te premike, ki predstavljajo tudi realno osnovo blaginje. Se pravi, da smo na neki točki, kjer se je že možno bolj koncentrirati tudi na to, da bodo ti sadovi bolj pravično porazdeljeni – in o tem smo govorili prej. Vendar pa je tukaj potrebno neko zavezništvo in to zavezništvo mora obstajati tudi, ko gre za sindikate, vlado. Obstajati mora tudi nek racionalen prostor socialnega dialoga. Na načelni ravni smo v Sloveniji zelo visoko v evropskem povprečju in jaz sem vesel, da smo po dveh letih pogajanj uskladili tudi socialni sporazum, ki nekako določa te okvire socialnega dialoga in medsebojnih obveznosti do konca leta 2009. Seveda, pa je bila to za večino slovenskih medijev obskurna novica, ob kateri skoraj niso poročali. JOŽE MOŽINA: Po drugi strani pa veliko komentatorjev kot vašo največjo napako omenja inflacijo, sploh na tem gospodarskem področju. Pa če vas tako vprašam, ali tudi vi čutite inflacijo kot napako, zaradi katere, za katero je tudi vlada soodgovorna, oziroma kaj je tisto, če bi vas tako vprašal, kar ste napačnega storili, kar vam je žal?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Najprej je treba vedeti, kaj sestavlja to inflacijo pri nas in si naliti čistega vina tudi o tem, koliko je prevzem evra vplival na inflacijo. Pred kratkim smo slišali komisarja Almunio, člana Evropske komisije, ki je za celo evropsko javnost navajal podatek, da je prehod na evro v Sloveniji prispeval 0.3% k naši inflaciji. To, je podatek iz aprila letos, ko inflacije prakti