Področje vodnega sklada ni urejeno

Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran. MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi, spoštovani minister s sodelavci lepo pozdravljeni! Jaz sem zelo vesel, da je na predlog poslanca Janeza Ribiča (SLS) prišlo do te oziroma da imamo to diskusijo v parlamentu zaradi tega, ker je problematika vodnega sklada in sredstev na eni strani,  ki se vplačujejo v vodni sklad in sredstev, ki iz tega vodnega sklada namenjamo za razno razne namene zelo potrebna. Namreč, to področje je žal še vedno neurejeno, urejeno je že kar nekaj časa in tudi prihodnja diskusija, ko bomo govorili o vodnih povračilih in problematiko povezano z njimi, je več kot dobrodošla in jaz verjamem, da bo minister razumel naše razprave v smeri sugestij, da je to problematiko potrebno čim prej urediti. Res je, da pritiska na vodni sklad oziroma sklad za vode je prišlo pravzaprav bolj ali manj v zadnjem obdobju, ko se je pokazalo, da so neurejeni vodotoki velikokrat razlog za naravne nesreče, ki jih povzročijo neurja in da imamo s tem veliko, veliko nalog v Sloveniji. Vodni sklad se na eni strani črpa iz vseh tistih, ki uporabljajo za najrazličnejše namene vodo oziroma naše vodotoke in se porablja za namene, ki so definirani in bolj ali manj v smislu izgradnje vodne infrastrukture za urejanje vodotokov, za protipoplavno varovanje in podobno. Jaz se spomnim kar nekaj let nazaj, ko pravzaprav projektov, namenjenih črpanju sredstev iz vodnega sklada praktično ni bilo. Ni jih bilo in zato so prišle odločitve, ki jih pozdravljam, sem vesel za njih in hvala lepa, da mi poslanke in poslanci kažete s prstom na spodnjo Savo – zato je prišlo do odločitve na najvišji ravni, na vladni ravni, da se sredstva iz vodnega sklada prvenstveno namenjajo izgradnji vodne infrastrukture pri izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. Zakaj? Zaradi tega, ker je izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi en vzorčen in vzoren projekt kako se da na eni strani združiti interes energetike in po drugi strani združiti interes vodarjev in vseh, ki skrbijo za vodotoke, da se s skupnimi sredstvi uredi ne samo energetsko izkoriščanje Save v tem delu, temveč tudi protipoplavna zaščita, da se uredi vse kar je potrebno v zvezi z vodotokom storiti in tudi še s pritoki v Savo v tem delu, da se dvigne podtalnica, da se na nek način omogoči uporabo Save tudi za namakanje, torej za kmetijske namene in tako naprej. Sava je v spodnjem toku in verjetno številni vodotoki po Sloveniji povzročajo ogromno škodo ljudem, infrastrukturi, kmetijstvu in zato je prav, da se to prepreči. Zakon o koncesiji za izkoriščanje spodnje Save za energetske namene je zelo jasno opredelil kaj je meja – da energetika financira zgolj tisti del vodne infrastrukture, ki ga energetika za energetsko izkoriščanje spodnje Save dejansko potrebuje. To v celoti financira energetika. In ni res, da se financira v tem konkretnem projektu vodna infrastruktura, ki jo potrebuje energetika iz vodnega sklada. Ni res. Tisti, ki to trdite ne poznate zakona, ki ste ga sprejemali, mimogrede, v tem parlamentu in vseh okoliščin, ki spremljajo ta zakon. Res pa je, da se nadgradnja vodne infrastrukture, ki je namenjena za protipoplavno zaščito pred stoletnimi in večletnimi vodami, pa financira iz vodnega sklada. Energetika bi lahko z bistveno nižjimi nasipi zdržala svoje energetske namene, vendar ker smo sledili in ker je normalno, da se sledi večjim ciljem ob istem projektu hkrati, ko se delajo, je iz vodnega sklada namenjena sredstva za ta tako imenovan vodovarstveni nadstandard protipoplavni nadstandard, ki ščiti naselja in ki ščiti kmetijske površine in ostale nepremičnine pred poplavami. Kot veste teče Sava v spodnjem toku praktično skozi Sevnico, skozi Krško, se dotakne Brežic in številnih vasi ob tem delu. In če ne bi imeli ustrezne, in tudi v preteklosti ni bilo ustreznega vodovarstva, je prihajalo do poplav in do škode. V preteklosti ni bilo projektov, drugih, za črpanje sredstev iz tega sklada in zato tudi nobena vlada doslej ni pristala na to, da se vodna infrastruktura v spodnjo Savo financira iz drugih virov. Zakaj? Ker je ostajal vedno in znova denar v vodnem skladu. Denar v vodnem skladu ni bil nikoli porabljen za druge namene, ker enostavno ni bilo projektov, žal. To so dejstva. Lahko jih potrdijo uradniki na Ministrstvu za okolje. In prav je, da so se namenjala za namene, za katere vodni sklad obstaja in so bile z roko v roki z energetskim projektom. Prepričan pa sem, da v prihodnje ne sme biti več tako. Zakaj ne? Zaradi tega, ker se tudi zardi podnebnih sprememb in zaradi kalvarije, ki se dogaja vse povsod po Sloveniji projekti pripravljajo, projekti bodo in so na voljo tudi za druge namene oziroma za druge nujne ureditve, kjer se ščiti isto, kjer gre v smislu protipoplavne varnosti, kjer gre v takšno ali drugačno boljše gospodarjenje z vodotokom. Ti projekti so in so vzklili tudi zaradi nesreč in zardi dogodkov, ki smo jim bili priča v zadnjem obdobju. Prav je, da se tudi za vodno infrastrukturo na spodnji Savi najde povsem drug vir. Idej je veliko, pravzaprav še več. Vodna infrastruktura na spodnji Savi se lahko financira sama, kajti energetsko izkoriščanje spodnje Save je obremenjeno s koncesijo, ki jo prejme tudi država in gotovo je ta koncesijska dajatev na dolgi rok, izračunali smo 26 let povrne vse stroške, ki jih država investira v vodno infrastrukturo za protipoplavno zaščito. Ta sistem je stabilen, finančno vzdržen in jaz upam, spoštovani minister, da boste pravzaprav iskali vire financiranja vodne infrastrukture v možnosti zadolžitve Infre d.o.o., ki skrbi za izgradnjo vodne infrastrukture in namenili, potem ta vir, ki se vrača v proračun iz koncesijske dajatve za poplačilo teh obveznosti iz kreditov in je vodni sklad lahko povsem namenjen za druge namene in za druge pereče probleme, ki so v Sloveniji. Zato menim, da je prav, da pride do celovite rešitve vseh vprašanj povezanih z vodnim skladom, tudi polnjenje vodnega sklada. Danes imamo namreč številne vire, iz katerih se polni ta vodni sklad. Ne vem, na spodnji Savi je eden vir, na Dravi je drugi vir, na nekih tretjih tretji vir, skratka, zadeva je formalno neurejena in prav bi bilo, da se v Ministrstvu za okolje in prostor uredi. To je dodana vrednost te razprave, da vse poslanske skupine damo signal vladi in ministru, da pripravi rešitve, ki bodo nekako odbile to problematiko, ki se bodo s to problematiko soočile in jo nenazadnje tudi rešile. Jaz pravzaprav res ne razumem predsednice Odbora za okolje in prostor, da beži pred temi rešitvami, kajti ne spomnim se, da bi se od junija do danes kaj rešilo v tej smeri, to se pravi, od zadnje seje Odbora za okolje, ki je bilo pravzaprav v Posavju. Torej, spoštovani. Do slej so se sredstva vodnega sklada črpala namensko in v skladu z odločitvami vlad pravzaprav prioritetno za eden projekt, to je izgradnjo vodne infrastrukture na spodnji Savi, jaz namenoma ne bom povedal odločitve katere vlade je bilo to, kajti največji kritiki tega prihajajo iz teh vrst. In seveda, prav je, da se v prihodnje namenijo za najbolj pereče probleme v Sloveniji, ki jih je nič koliko. Upam pa seveda, da bodo sredstva lahko porabljena oziroma, da bodo tudi projekti za sanacijo teh perečih problemov pravočasno pripravljeni. V Slovenski demokratski stranki zelo pričakujemo rešitve v smislu izboljšave zakona in vseh podzakonskih predpisov, ki to urejajo in bomo z veseljem te pristope v luči povedane tudi podprli.”