Podpredsednica Evropske komisije Reding: "Ohranjanje spomina na zločine je edini način, kako lahko mlajše rodove prepričamo, da demokracija in temeljne pravice niso samoumevne"

Prepričana je, da prav z ohranjanjem spomina na žrtve lahko veliko prispevamo k temu, da prebivalstvo Evrope ne bi bilo nikoli več razdvojeno. “V Evropi ni prostora za totalitarizem,” je jasna. “Na današnji dan leta 1939 je bil sklenjen pakt med totalitarnima režimoma: med Hitlerjevo nacistično Nemčijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo. Ta pakt je sprožil najokrutnejšo vseh vojn. Med drugo svetovno vojno je bilo ubitih na milijone ljudi, mnogi pa so še desetletja po koncu vojne trpeli v totalitarnih režimih. Da bi počastili spomin na te žrtve in da ob gradnji prihodnosti ne bi pozabili na preteklost, smo 23. avgust razglasili za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov,” je zapisala podpredsednica Evropske komisije.”Za prebivalstvo baltskih držav 23. avgust 1939 obeležuje začetek okupacije, sprva nacistične, nato pa sovjetske. Prebivalstvo vzhodne in zahodne Evrope je sicer doživelo različne zgodovinske preizkušnje, a te razlike nas ne bi smele razdvajati, pač pa moramo prav iz njih tkati medsebojne vezi. Žrtvam, ki so padle pod totalitarnimi režimi v Evropi, in vsem, ki so se proti tem režimom borili, smo se danes, po 74 letih, dolžni pokloniti zedinjenega duha. Še toliko bolj pa smo to dolžni mlajšim rodovom, ki gradijo jutrišnjo, boljšo in močnejšo Evropo. Evropo, ki je čvrsto ukoreninjena v načelih človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države, neodvisnega sodstva in spoštovanja temeljnih pravic, vključno s pravicami manjšin. To so tiste skupne evropske vrednote, s katerimi lahko svetu dokažemo, da nas je preteklost izučila,” je jasna.”Spomin na dogodke neizbežno bledi: mladi bodo imeli vse manj priložnosti srečati osebe, ki so vojno izkusile na lastni koži. Za te nove rodove je življenje v vojnem času in pod totalitarnim ali avtoritarnim režimom komaj kaj več kot zgodba iz zgodovinske knjige. To dokazuje predvsem, da je Evropska unija izpolnila obljubo o miru in demokraciji. Želeli bi si, da tako ostane za vedno. Vendar nikakor ne smemo zaspati na lovorikah. Vsak dan se moramo truditi, da mir in demokracijo ohranimo. Porast ekstremizma in rasizma bi nas moral zdramiti. Zato morajo mlajši rodovi, ko gradijo prihodnost, vedeti, kaj se je godilo v preteklosti. Tragični dogodki, ki jih je izkusilo toliko ljudi širom po Evropi, so del naše preteklosti. Evropejci vseh starosti bi se jih morali zavedati,” je prepričana.”Evropska komisija je pripravljena, da dejavno odigra svojo vlogo. Novi program Evropa za državljane bo še naprej podpiral projekte, ki preučujejo vzroke totalitarnih režimov v novejši evropski zgodovini. Proračun, ki je v prihodnjem programu Evropa za državljane namenjen spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, bo odražal naraščajočo potrebo po razumevanju nedavne evropske preteklosti, spravi z njo in prenašanju sporočila mlajšim rodovom. V novem programu bo v ta namen, za razliko od sedanjih 4 odstotkov, zagotovljenih 20 odstotkov proračuna. Novi okvir Evropsko spominjanje bo pokrival tudi druge ključne trenutke nedavne evropske zgodovine. V letu 2014 bomo na primer obeležili 100. obletnico začetka prve svetovne vojne, 25. obletnico padca berlinskega zidu in 10. obletnico širitve EU na srednjo in vzhodno Evropo,” je pojasnila.”Trenutek je primeren za razmislek o tem, kaj se kaže naučiti iz najtežjih preizkušenj v evropski zgodovini. Ohranjanje spomina na zločine, storjene v totalitarnih in avtoritarnih režimih, je edini način, kako lahko mlajše rodove prepričamo, da demokracija in temeljne pravice niso samoumevne, temveč so plod boleče zgodovine. Prav z ohranjanjem spomina na te žrtve lahko veliko prispevamo k temu, da prebivalstvo Evrope ne bi bilo nikoli več razdvojeno. V Evropi ni prostora za totalitarizem,” je še zapisala Viviane Reding, podpredsednica Evropske komisije, pristojna za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo.Zapis je bil objavljen v časniku Večer