Podpredsednica državnega zbora Romana Tomc: "Dopolnitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prinaša več varnosti tistim, ki jih izkoriščajo delodajalci"

Opozorila je, da siva ekonomija obsega 10 milijard, zaradi slabega nadzora pa je pobranih glob le za milijon evrov. Državni zbor RS je na svoji 5. redni seji obravnaval predlog zakona o dopolnitvi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Stališče Poslanske skupine SDS je predstavila poslanka Romana Tomc.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.ROMANA TOMC: “Danes eno leto po referendumu, na katerem je bil zavrnjen Zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, spet obravnavamo to isto problematiko. In spet jo obravnavamo na način, ki ne bo rešil ne sive ekonomije, ne sivega zaposlovanja. Seveda bomo v Poslanski skupini SDS predlog zakona, ki ga imamo v obravnavi podprli, saj so rešitve, ki jih prinaša dobre. Prinašajo več varnosti za tiste, ki jih delodajalci izkoriščajo, ponavadi na najnižje plačanih delih. Podprli ga bomo seveda tudi zato, ker se zavedamo, da je nujno, da v slovenski pravni red ustrezno in tudi pravočasno prenesemo določbe, ki jih na ravni Evropske unije prinašajo direktive. Siva ekonomija je v Sloveniji seveda hudo resen problem. Ocene o njenem obsegu so različne, vendar variirajo nekje do 25% BDP. To pomeni, da se preko oziroma mimo blagajn prelije 10 milijard evrov denarja. To je denar od katerega niso plačani ne davki, ne prispevki. Ampak na drugi strani pa imamo poročila raznih inšpekcijskih služb, ki jih imamo v Sloveniji kar nekaj in ki govorijo o tem, kako učinkovite so te inšpekcijske službe pri preganjanju sive ekonomije. In če si pogledamo njihov skupni seštevek pobranih glob v polovici prejšnjega leta, do tam namreč sega poročilo, vidimo, da je teh glob milijon evrov. Na 10 milijard evrov denarja, ki se prelije izven blagajn. Tržni inšpektorat je pobral samo 140 tisoč, prometni 16 tisoč evrov, DURS 210 tisoč, še najučinkovitejši je bil inšpektorat za delo skoraj 700 tisoč evrov glob. Glavni problem torej ni v zakonodaji, kajti nikoli ne bomo mogli sprejeti takšnega zakona, ki bi preprečil sivo ekonomijo. Večji problem je v nadzoru. Še večji problem pa je v drugi zakonodaji, ki bi morala biti takšna, da bi spodbujala podjetja, da bi poslovala legalno, da bi zaposlovala tako, kot je treba, da prijavljajo zaposlene v socialna zavarovanja. In naj na tem mestu omenim spodbudno davčno zakonodajo in spodbudno delovnopravno zakonodajo, vse to je nekaj o čemer bomo v nadaljevanju imeli priložnost odločati. Če bi prejšnja vlada pri pripravi na referendumu padlega zakona ravnala bolj modro in bolj pragmatično, bi pripravila zakon, kjer bi vnesla nujno potrebne spremembe, da bi bil ta zakon bolj učinkovit in se ne bi ukvarjala z neprimernimi in neustreznimi rešitvami glede medsosedskega dela, ki je vneslo razdor med naše ljudi. In seveda, ker se v javnosti, in tudi med kolegi, očitno in vztrajno napačno prikazuje, da je bila prejšnja opozicija oziroma SDS tista, ki je odgovorna za zavrnitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, naj spomnim da so referendum predlagali socialni partnerji in da so ga na referendumu zavrnili volivci in volivke in seveda, da je SDS v postopku v okviru svojih možnosti predlagala boljše rešitve, ki pa žal niso bile upoštevane.  Kot rečeno, pa glede tega predloga, ki ga imamo danes pred sabo ocenjujemo, da je dober, da je potreben, da je nujen in ga bomo seveda zato podprli. Hvala lepa.”