Podpredsednica Alenka Jeraj: "Zakon o gozdovih je usmerjen proti podeželju in slovenskemu kmetu"

v sredo, 14. avgusta, je potekala novinarska konferenca poslanskih skupin SDS, SLS in NSi, na kateri so podpredsednica SDS in poslanka Alenka Jeraj, podpredsednica NSi in poslanka Iva Dimic ter vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc predstavili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o gozdovih.   Na skupni novinarski konferenci opozicije je podpredsednica Slovenske demokratske stranke in poslanka Alenka Jeraj uvodoma dejala, da se v SDS zavedamo pomena kmetov in kmetijstva. “Naša Slovenija ne bi bila taka kot je, če ne bi imeli toliko kmetov, ki obdelujejo zemljo, skrbijo za naše okolje in za hrano. V SDS smo se vedno zavzemali za trajno zaščito kmetijskih zemljišč in sprejemali različne ukrepe v pomoč kmetom,” je dejala.”Mnoge vlade, še posebej pa Pahorjeva vlada, so sprejemali ukrepe, ki so kmete dodatno obremenjevali in onemogočali delo, rezultat tega pa  je manj kmetov, manj kmetij in manj obdelane zemlje,” je poudarila ter navedla nekaj izjemno slabih ukrepov, ki so bili sprejeti v času vlad tranzicijske levice. “Gre za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bil sprejet leta 2011 in ki je povišal odškodnine za spremembo namembnosti. S tem ukrepom je Pahorjeva vlada onemogočila ali pa vsaj bistveno podražila možnost zidanja mladim družinam, ki bi tako ostale na kmetiji in jih kasneje tudi prevzele. Pahorjeva vlada je tudi ukinila kmečke oz. državne pokojnine za kmete in tako povzročila še večjo revščino. Pa te pokojnine niso bile prav visoke. Sedanja vlada pa napoveduje nove davke – katastrski dohodek, davek na nepremičnine, ki zajema tudi kmetijske objekte – ki bodo ponovno močno obremenile kmete, ki še vztrajajo na kmetijah in skrbijo, da uživamo zdravo, slovensko hrano,” je dejala.Poudarila je, da je eden izmed ukrepov, ki so usmerjeni proti podeželju in slovenskemu kmetu, tudi zakon o gozdovih. “V SDS smo opozarjali na nove administrativne ovire in na nesorazmerno visoke kazni in predlagali amandmaje, ki pa žal niso bili sprejeti,” je povedala.”Zakon je slab in neustaven, zato smo se skupaj s poslanskima skupinama NSi in SLS odločili za ustavno presojo. Zahtevamo oceno ustavnosti 4. in 10. člena zakona,” je bila jasna. “Denarne kazni so določene v nasprotju z Uredbo EU št. 995/2010, ki je v Sloveniji neposredno uporabljiva. Po uredbi se morajo kazni določati sorazmerno z okoljsko škodo, vrednostjo lesa in gospodarsko škodo. Zakonske določbe ne določajo niti kriterijev, po katerih bi se kazen lahko odmerila, največja in najmanjša višina pa sta določeni enako kot za poseg na črno, čeprav sam prevoz brez prevoznice ne povzroča takšne škode kot posek na črno,” je poudarila.”Visoke kazni za prevoz brez prevoznice so določene za posameznike, ki prevažajo les za lastno uporabo iz svojega gozda in tudi za gospodarske subjekte. Po našem mnenju  gre za prekomeren poseg v pravico do zasebne lastnine, svobodo ravnanja posameznikov, pravico do uživanja lastnine v skladu z zagotavljanjem gospodarske funkcije ter za poseg v svobodo gospodarske pobude, pri čemer posebej poudarjamo, da je varstvo slovenskih gozdov nujno potrebno in je že zagotovljeno s sankcioniranjem posekov na črno, samo sankcioniranje pa se ne izvaja dovolj učinkovito,” je pojasnila.”Neustavna je po našem mnenju tudi nova ureditev, ki lastnikom onemogoča izvrševanje lastninske pravice na gozdovih tako, da bi bila zagotovljena ekološka funkcija lastninske pravice na gozdovih. Prevoznice se po tem zakonu izda samo ob dovoljenju za posek. V gozdovih pa se nahaja tudi odmrli odpadni les, ki je posledica škodljivcev ali naravnih dejavnikov in ga mora lastnik odstraniti, da se ne povzroča nadaljnja škoda. Ker prevoznice izven odločbe za posek po tem zakonu ne morejo biti izdane, bi moral lastnik za odstranjevanje tega lesa, v kolikor bi bil les premera nad 10 cm, plačati kazen za prevoz brez prevoznice,” je dejala.”Ocenjujemo, da mora bit kazen vzgojna in sorazmerna prekršku, v tem primeru pa gre za enormne kazni,” je še povedala podpredsednica SDS in poslanka Alenka Jeraj ter poudarila, da se uredba EU nanaša na gospodarske subjekte, “mi pa z zakonom zajemamo dve tretjini malih kmetov.”

Celotno besedilo zahteve za presojo ustavnosti zakona se nahaja v priponki