Podkrižnik: "V Naturi 2000 manjka komponenta razvoja"

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran. IZTOK PODKRIŽNIK: “Hvala lepa za besedo predsedujoči. Spoštovani ministri, spoštovani kolegice in kolegi. Trenutna zakonodaja na področju Nature 2000 pomeni veliko omejevanje lastnine premalo upoštevanih konkretnih rešitev, še posebej za tiste dejavnosti, ki so že implementirane v prostor še pred Naturo 2000. Kljub upoštevanju vseh ekoloških standardov, na primer v smučišča in podobno. Sprašujem ministra, zakaj so območje po vključitvi v Natura 2000, postalo v večini nedotakljiva glede prihodnjih posegov ter koliko smo do danes iztržili iz naslova Nature 2000. Hvala lepa.”

KARL VIKTOR ERJAVEC: “Poslancu se zahvaljujem za njegovo vprašanje. Veste, da Natura 2000 je bila tudi eden od pogojev za vstop Slovenije v Evropsko unijo. Mi smo morali določiti ta območja, ne gre pa samo za to, da je to bil eden od pogojev za vstop v Evropsko unijo, ampak gre za to, da želimo zavarovati naše naravno okolje. K sreči lahko rečemo, da Slovenija, kar se tiče ohranitve naravnega okolja visoko kotira, tudi zaradi visokega upravljanja z naravo v preteklosti. Natura 2000 je pač poseben pogoj. Moram reči, da Evropa tukaj tudi zaostruje. Želi, da se povečujejo ta območja Nature 2000 pa ne zato, da bi zavirali razvoj, da bi ovirali turizem, gospodarstvo in tako dalje, ampak zato, ker vemo kaj se dogaja na globalni ravni. Imamo podnebne spremembe, ki so tudi posledica neustreznega ravnanja z naravo. Glede Nature 2000 moram reči, da je na podlagi veljavne zakonodaje potrebno vsak plan ali poseg posebej preveriti in sicer ali ima škodljiv vpliv in sicer na vsebino območja Nature 2000, to pa velja seveda za tiste rastlinske in živalske vrste, zaradi katere je to območje sploh bilo opredeljeno kot Natura 2000 in seveda, če poseg nima vpliva na te rastlinske in živalske vrte, potem so tudi možni določeni posegi na območju Nature 2000. Moram reči, da ni pravilno prepričanje, da, če je območje zavarovano z Naturo 2000, da potem ni možen noben poseg. So možni posegi, vendar ne smejo vplivati pač na tiste vrste, zaradi katerega je tisto območje postalo območje zavarovano z Naturo 2000 in moram reči, da tudi v praksi lahko ugotovimo, da na nekaterih območjih Nature 2000 se lahko pač razvijajo dejavnosti, če nima na to posebnega vpliva. Kar se tiče evropskih sredstev. Zaradi območij Nature 2000 lahko rečem, da obstaja poseben mehanizem, imenuje se mehanizem Life in v okviru tega mehanizma je bilo počrpanih že 10 milijonov evropskih sredstev, oziroma celo nekaj več, oziroma 10 milijonov, za 10 milijonov projektov počrpanih pa je bilo 6 milijonov 100 tisoč evrov evropskih sredstev, ostala pa so domača sredstva. Gre na primer za projekt ohranjanje biotske raznovrstnosti reke Mure, presihajoče Cerkniško jezero, informacijski sistem je bil na podlagi teh sredstev. Je 11 projektov. Moram pa reči, recimo Sečoveljske soline, veste, da jih je doletela huda naravna nesreča zaradi visokega morja, da je tam vrednost investicije, če bi želeli res celovito sanacijo Sečoveljskih solin, ki so neka posebnost, ki imajo neko posebno vrednost in je prav, da so posebej zavarovane, ne samo v okviru Nature 2000, ampak tudi kot park zavarovane, bomo tam prijavili projekt v vrednosti 10 milijonov evrov. Pričakujemo, da bomo iz tega naslova dobili 5 milijonov evrov evropskih sredstev, ki bodo omogočila da bomo opravili takšno sanacijo. Če ne bi te možnosti imeli, se bojim, da iz državnega proračuna bi spet, tudi v prihodnje, samo krpali te težave, ki jih imajo Sečoveljske soline.

Tako, da ni povsem točno, da Natura 2000 zavira razvoj. Je omogočen pod določenimi pogoji. Je pa pri varovanju narave vedno balans med razvojem in zaščito okolja. Moram reči, da na Ministrstvu za okolje, zlasti prostorski del, skušamo iti čim bolj naproti investitorjem, ko gre za območje Nature 2000, vendar pa moramo spoštovati zakonodajo in vse tiste pogoje, da je neko območje postalo posebno zavarovano v okviru nature 2000.”

IZTOK PODKRIŽNIK: “Se zahvaljujem ministru za odgovor, vendar s tem odgovorom nisem čisto, bom rekel 100% zadovoljen. Se pravi, med državami članicami so se postopki javnega posvetovanja precej razlikovali. V nekaterih državah je določanje območij pospremila dobra razprava z lastniki in uporabniki zemljišč o upravljavskih ukrepih. V drugih pa so se zainteresirani udeleženci posvetovali le malo ali nič. Mislim, da v Sloveniji smo temu segmentu dali premalo časa in pa možnosti, da bi aktivno sodeloval v teh pripravah, se pravi s samo določitev meje Nature 2000. Ker na prejšnjih propovedi novih dejavnosti v posegov območjem Nature 2000 ni, zato mislim, da je v takih potrebah potrebno postopati od primera do primera. Predvsem je to pomembno za območja, ki so že implementirana, določena in določena infrastruktura in to mislim, da so stvari, ki bi lahko tudi z upoštevanjem vseh ekoloških standardov se stvari bistveno hitreje in boljše razvijale. Turizem je ena od pomembnih gospodarskih panog, je dejavnost, ki ima pri nas dolgoletno tradicijo in menim, da je v prihodnje zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. To še posebej pomeni, zdaj ko smo v tej krizi, mislim da je potrebno to preventivno delovati in tudi to področje gospodarstva, se pravi turizma, na ta način jačati in, se pravi, iti s to zadevo naprej. Zato je potrebno dobro načrtovanje razvoja, se prvi opredeljene skupne vizije predvsem za občine, ki so vezane na teritorij Nature 2000. Tukaj bi imel še eno dodatno vprašanje, kakšni so konkretni ukrepi za izboljšanje stanja ljudi, ki živijo na območje Nature 2000 in pa samih parkov? Hvala.”

KARL VIKTOR ERJAVEC: “Hvala. Jaz bi se strinjal z vami, gospod poslanec, da verjetno je bila ta javna razprava takrat, ko so se določala območja Nature 2000 prešibka, da bi bilo potrebno takrat opraviti še bolj temeljito javno razpravo. Vendar kot sem seznanjen, ker gre za obdobje 2003, ko se je Slovenija priključevala Evropski uniji, se je zelo mudilo pri določevanju teh območij. Imamo določene probleme, ko vidimo, da so določena območja določena kot Natura 2000, pa vemo da v naravi je čisto nekaj drugega kot pa neko, ne vem, kakšen poseben ekosistem, ki bi si zaslužil posebno varovanje. Vendar moram povedati, da tukaj koraka nazaj ni, celo moramo še dodatne korake narediti. Evropska unija zahteva, da se ta območja še razširjajo. Mi pri širitvah teh območij bomo opravili temeljito javno razpravo. Morda takrat 2003 niti nismo vedeli kaj pomeni natančno Natura 2000, kakšne omejitve prinaša, ker v prvem trenutku je vsakdo za to, da imamo lepo naravo, čisto naravo in tako dalje, lepo se sliši, moderen si, ko pa pride investitor, ko pridejo možnosti za delovna mesta, pa vidimo, da je dejansko to, kar vedno pravim, balans med razvojem in varstvom narave. Glede ukrepov, kaj lahko storimo. Kot sem povedal, vedno zelo natančno proučimo, kaj pomeni kakšen poseg z vidika rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje postalo Natura 2000. In če ugotovimo, da tam ni kakšnih posebnih vplivov, ponavadi gredo zadeve skozi. Je pa to, kot sem povedal, vedno balans med posegom v naravo in varovanjem okolja. Mi skušamo biti fleksibilni. Takšne dejavnosti, ki dejansko ne pomenijo motnje za območje, skušamo umeščati v takšen prostor. Vemo, da imamo na določenih območjih žičnice in vse tisto, kar je potrebno za to, da se lahko razvija turistična dejavnost. So pa določena območja, kjer pa to ni mogoče tudi zaradi, na primer, zaščite vodnih virov ali pa kakšnih drugih posebnosti.”

IZTOK PODKRIŽNIK: “Hvala. Ko gledam sosednje države, Italijo, Avstrijo in druge, imajo procentualno bistveno manj zemljišč pod Naturo 2000 kot Slovenija. Zahvaljujem se ministru, ker je pošteno povedal, da leta 2003 nismo dovolj dobro vedeli, kaj pomeni Natura 2000. Imam predlog oziroma menim, da bi bilo smiselno opraviti širšo razpravo na temo zaščitenih območij, kajti obstoječa uredba na to temo sicer ščiti območja, vendar v njej manjka komponenta razvoja. Se pravi, komponenta razvoja je precej močna in mislim, da bi bilo treba v tej smeri marsikaj v državnem zboru spregovoriti. Uredba bi morala vsebovati konkretne rešitve, ukrepe za tiste dejavnosti, ki se v prostoru lahko odvijajo in s tem zagotovijo dobre projekte ter boljše črpanje evropskih sredstev. Mislim, da je to res zelo strateška stvar, ker mislim, da Slovenija lahko na področju turizma še marsikaj naredi. Vemo, da je rast turizma v Sloveniji vsako leto večja in smo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami kar nekaj odstotkov višje. In menim, da bi bilo to dejansko potrebno, kajti Slovenija ima veliko možnosti, da iz tega naslova veliko potegne in na drugi strani pripomore tudi k polnjenju državne blagajne. Hvala lepa.”