Podjetniške ideje v Ljubljani

Spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč  v zazidljive parcele. Objavljamo komentar na aktualna dogajanja v Ljubljani, ki ga je poslanec SDS Rado Likar predstavil v oddaji Poslanski premislek na TV Slovenija 3.V Financah so pred nekaj dnevi objavili podatek o podjetniški ideji Klemna Šešoka: kupiti nezazidljiv travnik za pol milijona evrov in pri očetu svojega prijatelja, županu Jankoviču, doseči zazidljivost ter tako potrideseteriti vrednost naložbe.  Podjetje Taxgroup je od lastnika Petra Seliškarja med Podutikom in Brdom kupil 3,7 hektarjev veliko nezazidljivo zemljišče za 500.000 EUR. Po predlogu Izvedbeno prostorskega načrta (IPN), ki ga sprejema Mestna občina Ljubljana, pa naj bi ta parcela postala zazidljiva in že danes vredna 13 mio EUR. Mediji tudi poročajo, da parcelo pravzaprav prek prijateljskega podjetja kupuje Jure Jankovič, sin ljubljanskega župana Zorana Jankoviča.

V postopek sprejetja prostorskega akta Mestne občine Ljubljana je bilo vključeno tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer kot eden od 26 nosilcev, ki urejajo varovanje kmetijskih zemljišč.  Ljubljanska občina za spremembo namembnosti enega izmed najboljših kmetijskih zemljišč v Ljubljani potrebuje le še mnenje kmetijskega ministrstva – upajmo, da Ministrstvo za kmetijstvo pozitivnega mnenja ne bo dalo.

Znano je dejstvo, da se namembnost spreminja tudi zemljiščem v lasti družine Jankovič ob avtocestnem postajališču Barje, kjer bo MOL po načrtih zgradil drago mestno infrastrukturo. Ob tem ni odveč izpostaviti, da gre v tem primeru za območje, ki je tudi poplavno. Prav zato bi bilo nenavadno, da bi se na okoljsko potencialno nevarnem območju gradilo objekte, visoke do 11 metrov. Ob tem je treba opozoriti, da je tudi kmetijski minister Židan na zaslišanju za svojo kandidaturo povedal, da  je Slovenija v preteklih letih izgubila veliko kmetijskih zemljišč in da morajo kmetijska zemljišča ostati v kmetijski rabi, zaradi česar je potrebno narediti konec procesom, kjer se kmetijska zemljišča spreminja.

Obenem je treba povedati tudi, da je preiskovalna komisija, ki preiskuje gradbene investicije v Ljubljani, ugotovila, da je ljubljanski župan zahteval določena finančna sredstva- župan je prostodušno priznal, da je šlo za sredstva od 50.000 do 2.000.000 €. -, ki bi jih Ljubljana pridobila v obliki “donacij” od gradbenih podjetij. Donacija je prostovoljna, zanjo se odloči donator in ko je dana, postane del javnih financ in se obravnava skladno z Zakonom o javnih financah. Vprašanje pa je, ali se lahko finančnim sredstvom, ki jih je ljubljanski župan Jankovič zahteval od gradbenikov sploh lahko reče donacija, glede na to, da so takoimenovani gradbeni donatorji odvisni od sprememb prostorskih aktov, izračunov komunalnih prispevkov, ali pa bi jim  ljubljanski župan z večino v mestnem svetu lahko blokiral njihove gradbene projekte.

Nad ravnanji ljubljanskega župana, ki jih odkrivajo mediji, smo lahko upravičeno zaskrbljeni, saj bi jih lahko razumeli v smislu, da želi ljubljanski župan po hitrem postopku in na vsak način zavarovati pričakovane koristi ožjih družinskih članov in poslovnih partnerjev. Upamo lahko le, da organi pregona ne bodo mirno gledali stran in da bodo celovito opravili svoje delo, ter ugotovili, ali imajo nepravilnosti, o katerih beremo v medijih zadnje dni, tudi znake kaznivega dejanja, ali ne.