Podatki o poslovanju države so slabi

Kaj bodo od poslov z Libijo imeli slovenski delavci? V državnem zboru poteka redna seja državnega zbora. Poslanke in poslanci so postavljali vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Podpredsednik SDS in poslanec Zvone Černač je postavil vprašanje predsedniku vlade Borutu Pahorju.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

ZVONKO ČERNAČ: “Spoštovani predsednik vlade. Podatki o poslovanju države v preteklem letu, to je prvo leto, za katero je v celoti odgovorna vaša vlada, so slabi. V proračun se je nateklo okoli sedem in pol milijarde evrov prihodkov, iz njega pa je odteklo 9,3 milijarde evrov, primanjkljaj znaša skoraj dve milijardi evrov. Vprašanje pa je, če je sploh verodostojen, saj so bili podatki po mnenju Računskega sodišča napačno prikazani, zato je bilo izdano dvakratno negativno mnenje. Dolg, državnega proračuna se iz dneva v dan veča in znaša že skoraj dvanajst milijard evrov. Vse to so simptomi, zaradi katerih je Grčija težko zbolela. Gospodarstvo ječi, vsak dan smo priča novim stečajem in zapiranjem delovnih mest. Na drugi strani, tudi rezultati v letošnjem letu, ne bodo nič boljši, slabši bodo. In namesto učinkovitih ukrepov, iskanja pravih rešitev, ki bi na eni strani znižali javno porabo in na drugi strani omogočili gospodarstvu ponovni zagon, v javnosti pa zbudili prepotreben optimizem, ki je nujen za prebroditev kriznih razmer, premier energijo vlaga v posle z Libijo, ki so predvsem v korist zaključka divjega lastninjenja največjega slovenskega gradbenega podjetja, 100 novih BMW-jev za potrebe vlade, ker želijo mimo javnega natečaja in pravil konkurence zaslužiti mladi yes-ovci, direktorji podjetij, ki so blizu vladajočemu SD-ju in ostale podobne projekte.

Javnost se upravičeno sprašuje, gre za paniko, gre za klientelizem ali gre morebiti celo za korupcijo. Socialistične vlade v Evropi so se praviloma izkazale kot neuspešne. Tipičen primer je naša soseda Madžarska, ki se po dveh mandatih socialistov na oblasti, po tistem, ko so potvarjali bilance in to pod pritiskom javnosti tudi priznali, le stežka pobira s tal. Sprašujem se ali čaka Slovenijo isti scenarij.

Ali se zato, spoštovani premier, tako brezglavo zaletavate v iskanje rešitev, ki se vam vse, kot bumerang, vračajo kot neuspešne. Ali resnično menite, da je slovensko gospodarstvo možno rešiti iz krize s tujimi investicijami in posli s tujino, ne glede na to kakšen je izvor denarja. Zanima me: Katera banka bo porok za posle z Libijo? Kaj bo od teh poslov imel državni proračun? Kaj bo od tega imelo naše slovensko gospodarstvo? Kaj bodo od tega, ne nazadnje, imeli naši slovenski delavci? In: Koliko delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, spoštovani premier, bo rojeno v naslednjih letih na osnovi teh poslov? Hvala.”

BORUT PAHOR: “Nikoli ne bomo kako bi kakšna druga vlada ravnala v posebnih okoliščinah gospodarske recesije, mislim pa da bo ostalo v spominu to, da smo na začetku krize poskušali najprej predvsem ohraniti socialno varnost najbolj prizadetih ljudi. In danes mi ni žal za to odločitev, in da smo, čeprav to zaupanje ni eruptivne narave, vendarle uspeli zadržati dovolj socialne in politične kohezije, da se zdaj lahko lotevamo tistih posegov, ki pomenijo globoko sidranje konkurenčnosti naše ekonomije. Med te ukrepe sodi tudi ekonomska diplomacija, Libije ne bi posebej izpostavljal. Je tako, kot vsaka druga država, predmet našega zanimanja. Sodi med najbogatejše afriške države, z veliko namero, da investira v drugih državah oziroma da ima, zlasti gradbene investicije v svojo lasti in država je s tega vidika za nas zanimiva. Jaz od teh posredovanj, ne jaz kot predsednik vlade, ne jaz osebno, ne moji kolegi nimajo nič, imajo ljudje, ki uspejo na teh naročilih v Libiji. In vedno sem rekel, da si bom tako v tej državi, kot na Kitajskem, kot v vseh drugih državah, ki jih obiščemo, prizadeval za to, da bomo pomagali slovenskemu gospodarstvu, enemu podjetju, petim ali desetim, da bodo na novih trgih videli priložnost za svoje nove posle. In to tudi počnemo. Brez nobenih posebnih interesov, ne mojih osebnih, ne interesov koalicije, ampak interesov Vlade, ki poskuša voditi državo v tem času. In mi smo edina država, ki poskuša z investicijami v tretjih iskati priložnosti za oživitev gospodarske rasti doma. Vaše navedbe, da gre v letu 2010 enako slabo, kot je šlo v letu 2009 niso točne. In vi natančno veste, da niso točne. Jaz ne pravim, daleč od tega, to tudi ni v slovenski naravi, da je treba zdaj biti brezmejen optimist, pravim samo, da smo se prebili skozi najhujše in da je Slovenija na poti gospodarskega okrevanja. Da ti doseženi rezultati niso dovolj trdni, da bi se zdaj lahko mirno prepustili toku dogodkov, ampak da moramo zelo čvrsto iti po poti začrtanih ukrepov. Bilo je potrebnega nekaj časa, da smo prišli do nekaterih odločitev, recimo strukturnih reform, ki bodo zdaj predmet razprave v državnem zboru. In v državnem zboru se boste lahko odločili, kako primerno se je vlada izpogajala, bodisi s socialnimi partnerji oziroma ima svoje premise za izhod iz krize.Torej, spoštovani gospod poslanec. Slovenska vlada poskuša svoja ravnanja osredotočati na izhod iz krize, številka 1. Številka 2, poskuša dati bremena socialne krize sorazmerno z močjo ali šibkostjo socialnih slojev. Tretjič, razume, da ni mogoče obremenjevati socialnega miru z dolgoročno nekonkurenčnostjo, ampak nasprotno. Da je mogoča samo z dolgoročno konkurenčnostjo prebiti možnosti, ki jih imamo, ali smo jih imeli doslej glede povprečne razvitosti naše države nasproti drugih državam EU. In to počnemo. In zaradi tega smo tudi predmet številnih napadov, in kritik, in ugovorov. In prav gotovo to, kar počnemo, ni popularno, je pa nujno. In sedaj je vaša odločitev, ne moja, vaša, ali boste pri tem sodelovali z, normalno, kritikami, drugačnimi stališči, morda tudi kakšno podporo ali ne, ampak vlada meni svoj posel opraviti, ker je to naša zgodovinska dolžnost. In me nič ne skrbijo usode drugih vlad glede njihove politične naravnanosti. In ne morem reči za kakšnega od ukrepov ali je iz škatle za orodje socialističnih, socialdemokratskih, neoliberalnih ali konservativnih strank. Slovenska vlada poseže po vseh tistih instrumentih, za katere presodi, da so v korist izhoda naše države iz krize. Včasih nam to uspe dovolj hitro, dovolj vešče, dovolj velikopotezno, včasih pa naletimo tudi na probleme, ki so vsaj včasih kratkoročno večji od nas, ampak jih pogumno skušamo prerasti s svojo vztrajnostjo.”

ZVONKO ČERNAČ: “Spoštovani premier. Jaz, pa tudi, verjamem, da večina javnosti vam verjame, da vi osebno v sebi razumete, da se trudite, da ste pri tem celo uspešni, vendar so dejstva drugačna. Žal so drugačna. V letu dni, pravzaprav v dveh letih, kmalu bo druga obletnica odkar ste bili v tem Državnem zboru potrjeni za mandatarja, ni nobenih posledic teh vaših odločitev. Žal jih ni. In ena izmed konkretnih stvari, o čemer sem vas spraševal, je ta posel v Libiji, kjer ste šli pozdraviti enega izmed zadnjih diktatorjev. In javnost prvo informacijo iz tega obiska, ki jo je izvedela, je, da je predsednik vlade zlobiral pol milijarde vreden posel s področja gradbeništva. Vaša ministrica za gospodarstvo gospa Radićeva vas je nekaj trenutkov za tem popravila in rekla, posel je sklenil SCT.Torej, se je predsednik vlade pojavil kot lobist privatnega podjetja, tistega podjetja, ki delavce plačuje mizerno? Ki je pred kratkim v obliki ustanovitve invalidskega podjetja se znebil številnih delavcev? Tistega podjetja v katerem so preiskovalci odkrili dokumentacijo, ki potrjuje sume o pranju denarja, fiktivnih nakazilih v tujino z namenom divjega lastninjenja podjetja. In kaj se je zgodilo? Nič. To podjetje je dobilo nagrado s strani predsednika vlade v višini pol milijarde evrov vrednega posla. Ali bodo imeli od tega posla korist slovenski delavci? Ali bo imela od tega posla korist slovenska država? Nihče. In v tem primeru ni šlo samo za omenjanje predsednika vlade v medijih, pač pa je šlo za neposredno in direktno lobiranje predsednika vlade v korist privatnega podjetja.
Spoštovani premier. Jaz ne vem, če nisem bil v svojih vprašanjih dovolj razumljiv. Sprašujem vas o drobnem tisku. Javnost želi izvedeti za drobni tisk teh poslov, ne samo tega, tudi vseh ostalih, ki niso bili vodeni in peljani na transparenten način. Verjamem, da se da z ambicijami nekaj storiti. Vendar je ta ambicija, kot vidite, po odzivih javnosti in vseh ostalih, napačna.

BORUT PAHOR: “Spoštovani gospod predsednik. Da, pred tem visokim zborom priznam, da storim vse, kar je v moji moči, da pomagam skupini, podjetju na tujih trgih kolikor je mogoče, pa naj gre za državno, mešano ali privatno podjetje. Ko gre kanclerka Merklova na Kitajsko, za katera podjetja pa mislite,da dela? Za državna, ali dela za privatna? Za vsa podjetja dela. In tako delam tudi jaz. Imam kakšno slabo vest zaradi dogovora s predsednikom libijske vlade glede posla SCT. Nobene slabe vesti. Še enkrat bi to storil in bom, takoj ko bom imel to možnost. Problem je samo v tem, da premalo veste o tem kaj vse se stori za to, da podjetja dobijo posel in kolikokrat smo tiho in naredimo to diskretno. Zato, ker je pač to sestavni del nekih poslovnih uzanc, ne naših, ampak tudi drugih in nič ne dobimo za to. To naredimo, ker je to naše delo. Povedal sem, zato, da si bo slovensko gospodarsko opomoglo, bomo morali priti tudi na tržišče, na katerih doslej nismo bili prisotni. Na ta tržišča prihajajo tudi druge države, enako demokratične kot mi, iz enake unije kot mi in poskušajo urediti posle za podjetja, ki so v privatni lasti in zaradi tega imajo koristi seveda tudi matične države. Za koga pa mislite, da drugi predsedniki vlad in predsednice vlad urejujejo posle v tretjih državah? Zase? Za ta podjetja. In to so podjetja, ki so večinoma praviloma privatna podjetja. Moja naloga je bila odpravit nekaj nesporazumov, do katerih je prišlo pri sklepanju poslov med SCT-jem in torej subjektom, ki skrbi za investicije na libijski strani in s predsednikom libijske vlade sva v tem primeru te nesporazume odpravila. Jaz sem štel to za mojo domačo nalogo. Za domačo nalogo predsednika vlade in k meni lahko pride vsak direktor, vsak predsednik uprave in mi predlaga kaj naj naredim, da mu pomagam in mu bom pomagal. To rečem brez slabe vesti. Če pa mislite, da je to narobe pa povejte in opravimo tukaj neko debato v tem državnem zboru. Kaj je naloga predsednika vlade? Jaz mislim, da je naloga predsednika vlade, da vodi in usmerja delo ministrov doma, da ima jasno vizijo kam želi z usmerjanjem tega dela pripeljati dosežke te vlade in ponavljam, ni res, da so rezultati v letošnjem letu enako slabi kot v lanskem letu. Tako kot so druga gospodarstva začela iz krize, zlasti tista, ki so za nas trgovinsko bolj zanimiva, tako smo se začeli iz krize počasi vleči tudi mi in zdaj gre za to, kako močni bomo na koncu te krize v razvojnem smislu in v socialnem smislu in v tem smislu je seveda iti na nov tržišča naša velika naloga in odgovornost in bi jo bil pripravljen storiti še enkrat.”

ZVONKO ČERNAČ: “Jaz predlagam, da na podlagi določil Poslovnika ta državni zbor opravi razpravo o teh odgovorih predsednika vlade. Brez razburjanja spoštovani predsednik. Slovenija potrebuje umirjenega, razsodnega predsednika vlade, predvsem pa potrebuje predsednika vlade, ki bo enak do vseh, ne glede na to kakšne barve bodo. Kajti veste, diplomatov, ki so sposobni, se recimo ne da pobarvati kot velikonočnih jajc. Tudi enak do vseh podjetij v tej državi. Zanimivo kakšna skrb je bila izražena do popolnoma privatnega podjetja, ni bilo videti take skrbi iz vaše strani do podjetja, ki je delno v državni lasti, to je Vegrad. Ravno danes berem, da bodo ti delavci končno dobili 240 evrov plače za avgust. Ko ste sklenili, tako ste se izrazili, posel v Libiji, ste izjavili: “Z libijskim predsednikom vlade sva segla v roke za posel, ki je vreden več kot pol milijarde evrov.” Segla v roke za posel, ki je vreden več kot pol milijarde evrov. In sledil je takoj dodatek pristojne ministrice, da je posel sklenil SCT. Torej jaz to tako razumem, spoštovani premier, da je posel za SCT sklenil premier s tem, ko je premierju libijske vlade sklenil v roke. Vemo kakšni običaji in kakšna pravila veljajo v tem delu sveta …In vemo tudi, da bo potrebno za te posle jamčiti z državnim jamstvom. Vse to so vprašanja, ki niso bila odgovorjena. Jaz sem večkrat poudaril, da bi bilo prav, da izvemo za drobni tisk. Ne samo v tem primeru. Tudi v vseh ostalih primerih, ki so se dogajali s temi nesojenimi 100 BMW-ji za vlado, kjer se je spet posel odvijal v nekem krogu treh direktorjev, članov združenja Yes, ki bi vsi zaslužili tako hipolizing, pisali so mediji o 15.000 evrih na vozilo kot prodajalec vozil, kot tisti ki bi te sončne elektrarne gradil…Samo vprašanje, če bi država pri tem kaj imela. Spoštovani predsednik, jaz razlagam, zakaj bi bila potrebna in dobrodošla ta razprava, ker se v nekaj minutah teh stvari ne da pojasniti. Mislim, da je ta razprava tudi v interesu predsednika vlade. Prav bi bilo, da pred tem državnim zborom pojasni zakaj čuti malo večjo naklonjenost samo do enih kot do drugih, ali meni, da mu funkcija, ki jo opravlja ne pogojuje tega, da mora biti do vseh v tej državi enak, predvsem do vseh gospodarskih subjektov. Potrebno bi bilo seveda v okviru te razprave tudi razčistiti kako je mogoče, da je do takšnih privilegijev deležno podjetje, ki ne plačuje davkov, ki ne plačuje prispevke za svoje zaposlene, ki ne plačuje svojih podizvajalcev, se pravi podjetje, ki bi moralo biti skozi druge instrumente te pravne države ki jo predstavlja tudi predsednik vlade na ustrezen način procesirano. Pričakujem, da bomo to razpravo v tem državnemu zboru opravili. Hvala lepa.”