Podaljševanje obveznega izobraževanja pomeni večjo gotovost za mladostnike v t.i. družbi tveganja

Namen uvedbe obveznega srednjega izobraževanja je zajeti nekaj več kot deset odstotkov mladostnikov, ki se sicer vpišejo v srednjo šolo, a je ne dokončajo. Prvi je pobudo o obvezni srednji šoli omenil predsednik SDS Janez Janša na kongresu SDS v Ljubljani leta 2009. Naletela je na razumevanje in ni bilo pretiranih negativnih odzivov, razen redkih izjem, med katerimi je tudi aktualni šolski minister.

Namen uvedbe obveznega srednjega izobraževanja je zajeti nekaj več kot deset odstotkov mladostnikov, ki se sicer vpišejo v srednjo šolo, a je ne dokončajo. Poleg tega so tu še dodatni trije odstotki učencev, ki se sploh ne vpišejo v srednjo šolo. V EU so razmere še slabše. Vsi, ki torej prezgodaj zapustijo šolo, ki je ne zaključijo uspešno iz drugih razlogov, ali se vanjo niti ne vpišejo, ostanejo zunaj sistema. A to ne pomeni zunaj skrbi države. Tako ali drugače gledano so to izgubljeni mladi in predstavljajo največji strošek družbe.

Izobraževanje pomeni veliki večini Slovencev splošno dobro in vrednoto, ki daje posamezniku neko varnost in upanje. Znano je, da je čas telesnega dozorevanja mladine vse krajši, čas t.i. socialnega dozorevanja pa vse daljši. Trg dela je vse bolj zahteven in kompleksen in vse bolj pritiska na posameznike in šole, ki se mu morajo prilagajati. A ne gre le za trg. Izobražen posameznik tudi lažje najde poti iz težavnih življenjskih situacij. Zato pomeni podaljševanje obveznega izobraževanja tudi večjo gotovost za mladostnike v t.i. družbi tveganja. Šola je v današnjem času za mladostnika edino institucionalno “oprijemalno” središče. Tako s stališča posameznika kot družbe je dobro, da nihče ne ostane zunaj nje, nevključen.

So še drugi razlogi, ki narekujejo tak ukrep. Danes učitelji izgubljajo službe, ker je zaradi negativnih demografskih trendov premalo dijakov. Z najmanj desetino dijakov več bi se močno zmanjšalo število učiteljev, ki izgubljajo službe. Obveznemu podaljšanju izobraževanja pa namenja pozornost tudi mednarodna javnost. V branje npr. predlagam julijsko številko nemškega Spiegla.

Ne glede na odklonilno mnenje, bi moral minister Lukšič več pozornosti nameniti kreativnemu vodenju resorja, ki ga je prevzel. Namesto tega se je izgubljal v, za razvoj slovenske šole, obrobnih vprašanjih, kot so zimske počitnice in prepiri z založniki. Nobene nove ideje, nobene inovacije, nobenega napora za izboljšanje klime v slovenski šoli. Zato so bila zadnja leta leta izgubljenih priložnosti.

Janez Mežan
Predsednik Komisije za srednje šolstvo v Strokovnem svetu SDS