Mineva 32 let od znamenitega Demosovega zborovanja, ki je potekalo pod geslom Prihodnost Slovenije. V nabito polni dvorani Cankarjevega doma je bil javno predstavljen Demosov predvolilni program, ki je jasno manifestiral Demosovo odločenost, da z volitvami odločilno poseže v slovenski politični prostor.
Na današnji dan leta 1990 so se v veliki dvorani Cankarjevega zbrali predstavniki Demosa in predstavili programske usmeritve na posameznik področjih za prihajajoče večstrankarske volitve v aprilu 1990. Velika dvorana v Cankarjevem domu je bila do kotička zasedena, kar je nakazovala Demosovo politično moč in potencial. Množica ljudi je na Demosovem velikem večeru prisluhnila zamislim, načrtom in idejam Demosa o prihodnosti Slovenije.
Kot prvi in osrednji govornik zborovanja je spregovoril dr. Jože Pučnik. Predsednik Demosa je uvodoma povedal, da se združena opozicija odpravlja v skupen volilni boj zaradi enotnih zahtev: odprava enopartijskega sistema, zavzemanje za večstrankarski sistem in pravno državo ter konfederacijo, v kateri bo Slovenija uveljavila svojo ekonomsko, politično, kulturno in nacionalno suverenost. »Naši politični programi so pozitivni, odkrito povemo, kaj hočemo – hočemo pa tak politični sistem, v katerem se nobena stranka nikoli več ne bo mogla polastiti države,« je na shodu še dejal dr. Jože Pučnik, ki je nekaj besed namenil tudi odnosu do preteklosti. »Slovenska opozicija ne goji nobenega revanšizma, nobene maščevalnosti. Vse vojne in povojne zločine naj raziščejo zgodovinarji, da bodo naši vnuki vsaj izvedeli, kaj se je dogajalo in zakaj smo mi drugi, ki smo preživeli, vse to dopustili,« je bil jasen Pučnik. Ob tem je dodal, da si v Demosu želijo le mir in spravo s preteklostjo. Vendar pa je dr. Jože Pučnik opozoril na nedavne napake takratne slovenske politike, ki je pristala na spremembe zvezne ustave in na podporo programa predsednika zvezne vlade Anteja Markovića, s katerim se je skušalo reševati partijsko centralizirano Jugoslavijo.
Na zborovanju je bila tudi prvič javno predstavljena Deklaracija o slovenski samoodločbi, v kateri se je Demos zavzel za izvedbo plebiscita, »s katerim bodo Slovenci lahko svobodno izrazili svojo voljo in odločili o svoji politični prihodnosti«, in za referendum, »ki bo slovenskemu narodu omogočil določiti naravo svoje države v obliki nove ustave.« V deklaraciji je tudi poudarjeno, da so se demokratične in opozicijske sile združile, ker želijo na miren način ustvariti razmere potrebne za nadaljnji razvoj demokracije in neodvisnosti slovenskega naroda. Podpisniki Deklaracije o slovenski samoodločbi so se prav tako zavezali, da bodo storili vse, da bodo volitve aprila 1990 zares svobodne in poštene ter podlaga za legitimen in reprezentativen slovenski parlament. Deklaracija je tudi povzemala Majniško deklaracijo ter nakazala trdno odločenost Demosa, da je treba »storiti vse za ustrezno demokratično soglasje slovenskega ljudstva.« Zaključila se je s temi besedami: »Kot nova in majhna država si močno želimo sodelovati pri oblikovanju in uresničevanju nove evropske varnostne ureditve, ki naj bi temeljila na gospodarskem, socialnem, ekološkem in duhovnem sodelovanju.«
Na Demosovem velikem večeru je zapihal veter svobodne ter demokratične prihodnosti Slovenije. V Cankarjevem domu pred 32 leti so zbrani slovenskemu narodu poslali jasno sporočilo: Demos se bo zavzemal za posameznikovo osebno svobodo, demokracijo, za spoštovanje človekovih pravic in za suvereno državo slovenskega naroda
Foto: Tone Stojko
