Pobuda za posebno davčno ureditev samozaložb
petek, 29. 7. 2011samozaložbe imajo pomembno družbeno funkcijo, saj omogočajo tiskanje manjših naklad, katerih založbe ne želijo izdajati, ker jim tako majhne naklade ne pokrijejo stroškov. Samozaložniki so v veliki večini ljudje, ki želijo družbo bogatiti v kulturnem, znanstvenem in izobraževalnem pomenu, pa čeprav jim to večinoma prinaša finančno izgubo. Pomen samozaložb je še posebej velik v majhnih državah kot je Slovenija, saj so v majhnih državah naklade praviloma v manjših obsegih in marsikatera izdaja, ki bi bogatila narod, zaradi tega ne izide.
Značilnost samozaložb je, da je avtor hkrati tudi založnik. To pomeni, da mora sam poskrbeti za vse založniške funkcije, od proizvodnje (lektoriranje, oblikovanje, tiskanje …), propagande do razpečevanja. Iz podatkov, ki so mi bili posredovani, je razvidno, da so stroški v nakladi samozaložbe do 200 izvodov veliko večji od vrednosti naklade. O kakršnem koli dobičku se lahko govori šele pri nakladah večjih od 500 izvodov. V strukturi cene knjige, izdane v samozaložbi, pa bi moralo biti poleg stroškov v zvezi z založništvom, vključeno tudi plačilo za avtorske pravice. Ker avtorstvo (intelektualno delo nastajanja knjige) v samozaložbi ni plačano, niso pravilno določeni normirani stroški, ki bi morali izhajati iz vrednosti avtorskih pol ne pa od prodaje knjig.
Zakon o dohodnini namreč dohodke samozaložbe uvršča med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Določa, da se lahko davčna osnova zmanjša za normirane stroške v višini 10% dohodka. Glede na zgoraj omenjene značilnosti samozaložb je to bistveno premalo, zato dajem pobudo, da se za samozaložbe v zakonu določi posebna davčna ureditev, ki bi tej dejavnosti davčno osnovo določala pravično in je ne bi zavirala. Prepričan sem, da bi posebna ureditev v davčno blagajno prinesla tudi večje davčne prihodke, saj samozaložb, predvsem zaradi neugodne davčne obravnave, v Sloveniji praktično ni, in zaradi tega iz tega naslova tudi ne more biti kakšnih omembe vrednih prihodkov v davčno blagajno. Predvsem pa gre za to, da se oživi samozaložništvo, ki tako pomembno bogati narod v kulturnem, znanstvenem in izobraževalnem smislu.
