Pobuda volivkam in volivcem za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis

predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS…, 17.3.2004 predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS…, 17.3.2004Ljubljana, 16. 3. 2004 Slovenska demokratska stranka – SDS Nova Slovenija – NSi Državni zbor Republike Slovenije Zadeva: Pobuda volivkam in volivcem za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 02. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016- III) Na osnovi 90. člena Ustave Republike Slovenije in 13. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi dajemo pobudo volivcem za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 02. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016- III) Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 02. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016- III) vprašanje njihovega statusa uredi tako, kot je v njem predlagano?« OBRAZLOŽITEV: Državni zbor je na izredni seji dne 2. 2. 2004 začel z drugo obravnavo zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 02. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016- III). Drugo obravnavo je začel na osnovi besedila dopolnjenega predloga zakona, ki ga je na izredni seji, sklicani očitno v nasprotju s poslovnikom, oblikovalo matično delovno telo – odbor državnega zbora za notranjo politiko. Z zahtevo za izredno sejo, ki so jo podpisali poslanci LDS in ZLSD, so bila enostransko prekinjena pogajanja o ustavnem zakonu, s katerim bi bilo po naši oceni edino mogoče doseči ustrezno, celovito in pravično rešitev tega problema. Gre za občutljivo področje, pri ureditvi katerega je potrebno temeljito pretehtati vse rešitve in ga enotno urediti tako, da bodo spoštovane človekove pravice ter druga temeljna načela in vrednote, na katerih je utemeljena naša državnost, kar pomeni, da mora biti hkrati upoštevano tudi načelo enakosti pred zakonom in splošni interes ter načela naravnega prava. Predlagani zakon ni ustrezna rešitev tega problema, saj lahko v skrajni posledici pripelje do stanja, da bo sprevrženo zamenjana vloga žrtve in napadalca, saj bodo zaradi pomanjkljivo oblikovanih rešitev lahko na primer sorodniki padlih in ranjeni v vojni za Slovenijo zavezani k izplačevanju odškodnin tistim, ki se niso odzvali pozivu Predsedstva Republike Slovenije k prestopu iz JLA oziroma sestave zveznih organov v roku, določenem v tem pozivu. Neprimerno je uvajanje strahu kot olajševalne okoliščine, saj je jasno, da je vsakdo, ki je pred ali v času vojne za Slovenijo in torej v roku, ki ga je določilo Predsedstvo Republike Slovenije, prestopil iz JLA oziroma sestave zveznih organov, v vsakem primeru tvegal svoje življenje in življenje svojih bližnjih. Glede na nekatere druge rešitve v tem zakonu, ki so vezane na pravnomočne obsodbe, je potrebno opozoriti, da v Sloveniji ni bil za svoje početje v času napada JLA na Slovenijo pravnomočno obsojen noben oficir JLA. Večina ovadb je bila zavržena, nekateri pa oproščeni, celo z obrazložitvijo, da »JLA do oktobra 1991 ni bila Sloveniji sovražna vojska«. Zakon bo kljub nasprotnemu videzu ustvaril nove neenakosti, nekatera pravna pravila pa bodo očitno izigrana do absurda. Zaradi neselektivnosti zakona bo v bistveno slabšem položaju lahko tudi tista oseba (sedaj praviloma že novi državljan Republike Slovenije), ki je leta 1992 in v obdobju po tem dosledno spoštovala zakone in druge predpise Republike Slovenije; kot pa tista, ki zakonov ter drugih predpisov ni v celoti upoštevala in se je celo požvižgala na javne pozive za ureditev svojega statusa. Neselektivnost zakona in napačne rešitve bi lahko pripeljale tudi do povsem protipravne situacije, ko bi tisti, ki so si skladno z določili Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter ustavnega zakona za njeno izvedbo uredili svoj status, bili zavezani k plačevanju odškodnin tistim, ki si svojega statusa niso pravočasno uredili. Zakon dopušča izplačevanje praktično neomejeno velikih odškodnin, saj maksimum za izplačilo odškodnine v absolutnem znesku v njem ni določen, nekatere navidez ustrezne rešitve pa so v luči zadnje odločbe ustavnega sodišča očitno lahko tudi ustavno sporne in dejansko ne predstavljajo ustrezne varovalke pred morebitnimi zlorabami. Zaradi očitno pomanjkljivih in zgrešenih rešitev tega zakona bi se z njegovo uveljavitvijo odprla številna vprašanja pravne narave, od katerih bi lahko nekatera imela za Slovenijo dolgoročno škodljive posledice, tako finančne narave, kot tudi z vidika mednarodnih odnosov. Ni mogoče izključiti, da bi uzakonitev teh principov, ki so z vidika mednarodnega prava (vsaj) vprašljivi, vplivala na bodoče procese reševanja podobnih primerov iz preteklosti na slovenskih tleh, iz preteklosti na slovenskih tleh, na primer za tiste, ki se deklarirajo kot »staroavstrijci« in v okviru institucij Evropske unije tožijo Republiko Slovenijo zaradi zakonov, sprejetih po drugi svetovni vojni. Podoben ali še večji zaplet se lahko pojavi pri reševanju vprašanja optantov. Sprejem tega zakona v predlaganem besedilu bi torej lahko imela obsežne in dolgoročne posledice tako na ekonomskem in socialnem področju v Sloveniji, kot na področju mednarodnih odnosov. Temeljna ustavna listina o suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije predstavljata pravni temelj slovenske samostojnosti. Pobudniki smo prepričani, da ni dopustno, da bi se s sprejemanjem neustreznih in nepravičnih predpisov oziroma z očitno napačnimi odločitvami državnih institucij ter dejanji upravnih organov dejansko razvrednotilo določila Temeljne ustavne listine o suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter ustavnega zakona za njeno izvedbo. Takšna dejanja pomenijo poskus izničenja temeljnih vrednot slovenske osamosvojitve. Zato dajemo pobudo volivkam in volivcem za zbiranje podpisov za zahtevo za referendum, na katerem naj ljudstvo samo odloči, ali naj se z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 02. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016- III) vprašanje njihovega statusa uredi tako, kot je v tem zakonu predlagano. Predsednik SDS, Janez Janša Predsednik NSi,dr. Andrej Bajuk Priloga: – seznam podpisov več kot 3800 volivk in volivcev