Po zaslišanju na preiskovalni komisiji: Pretežni dobavitelj žilnih opornic v UKC Ljubljana je bil Mark Medical

Na včerajšnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, so pričali nekdanja v. d. direktorice UKC Ljubljana in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec in višji svetovalec za sistemsko korupcijo pri Komisiji za preprečevanje korupcije Mirjan Hren.

Predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Jelka Godec je v svojem zaslišanju spomnila na izjave nekdanje v. d. direktorice UKC Ljubljana Brigite Čokl na Komisije za nadzor javnih financ februarja letos, ko je slednja povedala, da posamezni dobavitelji, ki v bolnišnicah ne dosežejo željenega, odidejo celo do predsednika vlade ali predsednika države. Ob tem je opozorila tudi na povezanost zamejskega Slovenca Erika Švaba in podjetja Mark Medical, ki je dolga leta UKC Ljubljana po nekajkrat višjih cenah, kot jih dobavlja preostalim ustanovam na evropskem trgu, dobavljalo žilne opornice. Kasneje je Brigita Čokl svoje besede preklicala in se tudi na včerajšnjem zaslišanju sklicevala na nevzdržne pritiske, ki naj bi jih nanjo vršili nekateri poslanci, zaradi česar je povedala podatke, ki med seboj niso povezani. Kljub večkratnim pozivom predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec, naj vendarle pove, kdo je nanjo izvajal pritisk, Čoklova ni želela povedati ničesar. Predsednica preiskovalne komisije tako od Čoklove tudi ni dobila odgovora na vprašanje, kdo je tisti, ki je zaradi svojih osebnih interesov lahko prišel vse do predsednika vlade in države.

Brigita Čokl je bila dolga leta tako ali drugače prisotna v slovenskem zdravstvu, kljub temu pa je v svojem pričanju zatrdila, da o parlamentarni preiskavi ne ve skoraj ničesar in da se o njej tudi ni posebej informirala, da pa se kljub vodenju UKC Ljubljana ne čuti odgovorna za kakršne koli nepravilnosti pri nabavi žilnih opornic, saj da v času njenega vodenja ni bila podpisana nobena nova pogodba za nakup žilnih opornic. Kljub temu pa se Čoklovi zdi nesprejemljivo sprehajanje pospeševalcev prodaje iz farmacevtskih družb po bolnišnicah, kar pa, da je sicer vsakdanja in poznana praksa.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec je med pričanjem predvsem ponovil izsledke KPK  o nabavi medicinskih pripomočkov v bolnišnicah, ki jih je KPK objavila sredi novembra in katere dokumentacijo je KPK, kljub vztrajnemu upiranju, nato vendarle predala preiskovalni komisiji. Ključna ugotovitev KPK je bila, da slovenske bolnišnice za pripomočke svetovnih proizvajalcev plačujejo več kot za enake pripomočke plačujejo bolnišnice v drugih evropskih državah enotnega trga Evropske unije.

Iz dokumentacije UKC Ljubljana po besedah Štefaneca jasno izhaja, kdo je v veliki meri dobavljal in še dobavlja žilne opornice. Pretežni dobavitelj je bilo podjetje Mark Medical. “Zanimivo je, da so izbrane žilne opornice najdražje,” je opozoril Štefanec in podal predlog za rešitev nastale situacije – enoten državni register za nabavo medicinskih pripomočkov. Boris Štefanec je v pričanju izjavil tudi, da odločitev, katere žilne opornice bodo nabavljene in kasneje vstavljene v paciente, sprejemajo zgolj zdravniki. Kljub vsemu navedenemu pa je Komisija za preprečevanje korupcije v svojem poročilu vendarle zaključila, da pri obravnavi nabave medicinskih pripomočkov v bolnišnicah ni mogoče ugotoviti korupcije.

Kot zadnji je pred člani in članicami preiskovalne komisije pričal višji svetovalec za sistemsko korupcijo pri Komisiji za preprečevanje korupcije Mirjan Hren, zaslišanje pa je večji del potekalo za zaprtimi vrati zaradi navajanja zaupnih podatkov.

Naslednja zaslišanja na Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic bodo januarja prihodnje leto.

Nova24TV/SDS