Po Repovžu pred preiskovalno komisijo o nakupu in prodaji žilnih opornic prihajata Zemljarič in Miklavčič

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, ki jo vodi poslanka SDS Jelka Godec, je v petek, 30. junija, zaslišala odgovornega urednika časopisa Mladina Grego Repovža, in sicer zaradi suma, da je davkoplačevalski denar iz javnih zdravstvenih zavodov preko preplačanih žilnih opornic odtekal tudi za financiranje podjetja Mladina, d. d.

Preiskovalna komisija se je za zaslišanje Gregorja Repovža odločila na podlagi znanih dejstev, to je, da je lastnik podjetja Mladina, d. d. zamejska skupina KB 1909, ki pa je bila še do pred letom in pol tudi lastnica slovenskega Mark Medicala s sedežem v Sežani. Mark Medical pa je do leta 2013 slovenskim javnim zdravstvenim zavodom prodajal žilne opornice tudi po štirikrat višji ceni, kot so veljale v tujini.

Repovž je v uvodnem delu zaslišanja, v katerem je imel priložnost povedati, kaj ve o predmetu preiskave, s katerim se ukvarja komisija, izkoristil priložnost, da je predstavil svoje videnje razmer v Sloveniji ob koncu leta 2008, torej v času, ko je KB 1909 prevzela Mladino, d. d. Repovž je trdil, da so bili takratni uredniki večine slovenskih medijev nastavljeni politično, da smo bili priča »intelektualnim čistkam«, časopisu Mladini in takratnim zaposlenim pa je šlo za zaščito stališč in »tudi demokracije.« Po besedah Repovža so s prodajo podjetja končno dobili lastnika, ki »ni bil tako politično ujet.« Pri tem je, pričakovano, večkrat ponovil, da je bil pred tem več let na oblasti Janez janša.

Predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec je od Repovža pričakovala jasno razlago o tem, zakaj se je on osebno pojavil kot posrednik pri nakupu Mladine, d. d., s strani KB 1909. Repovž je namreč sprva sam zbral denar in odkupil Mladino, d. d., od podjetja Falcone in jo nato prodal KB 1909. Repovž je pričakovano zgolj ponovil, da je šlo pri nakupu Mladine, d. d., za nekakšno »rešitev« iz rok tistih, ki podjetja niso upravljali dobro. »Politični pritisk je bil prevelik,« je še enkrat trdil Repovž.

Pri raziskovalnem novinarstvu, ki ga časopis Mladina opravlja vse od leta 2008, je vsekakor zanimivo, da v časopisu nikoli nismo zasledili zgodb o zapletenem lastništvu in prekrivanju različnih dejavnosti, s katerim se ukvarja KB 1909. »Če ste raziskovalni novinar, ali ste kdaj raziskovali lastništvo vaše firme?« je zanimalo Jelko Godec, Repovž pa se je branil, da je lastništvo časopisa povsem jasno in transparentno. Njegove trditve je predsednica preiskovalne komisije dokazala kot netočne s tem, ko je prebrala tisto, kar je javno znano o lastništvu Mladine, d.d. in kar je mogoče pridobiti iz javnih baz. Iz sistema Erar, je na primer razvidno, da je eden izmed lastnikov, ki ima okoli 14 odstotni delež celotnega podjetja, neznan. »Gospod Repovž, vi očitno zelo malo veste o lastnikih Mladine,« je to dejstvo komentirala Jelka Godec, Repovž pa je odgovoril le, da pač nima »te obsesije«, da bi kar naprej preiskoval lastništva, kot to počnejo nekateri drugi novinarji.　

Svoje delo in delo svojih kolegov na Mladini je Repovž ocenil kot takšno, ki je »dolgoročno v korist državljanov« naše države, o delu drugih novinarjev, ki so »upogljivi«, pa dejal, da pri njih sploh »ne moremo govoriti o novinarstvu.«　

Glede pretakanja denarja iz Mark Medicala v Mladino, d. d., ali katero izmed drugih podjetij v lastništvu KB 1909 pa je Repovž vseskozi vztrajno zatrjeval, da ne ve ničesar in očital preiskovalni komisiji, da želi Mladini, d. d., podtakniti celotno zgodbo glede žilnih opornic. Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije o tem, zakaj Mladina, d. d., torej ne želi izročiti svoje poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo jasno razvidno, da ni prejela nobenega denarja od drugih podjetij v lasti KB 1909, pa se je Repovž branil, da so letna poročila podjetja javno dostopna, vendar na večkratno vprašanje Jelke Godec, kje so objavljena, Repovž tega ni znal ali pa pač ni želel povedati ter je vztrajal na tem, da so podatki in poslovna poročila javna.　

Naslednji priči: Janez Zemljarič in Borut Miklavčič　

Jutri pa bodo na preiskovalni komisiji sledila nova zaslišanja, in sicer bosta pričala verjetno najbolj znani slovenski lobist Janez Zemljarič ter nekdanji minister za zdravje v vladi Boruta Pahorja Borut Miklavčič, ki je ministrstvo vodil od 22. novembra 2008 do 7. aprila 2010, potem pa odstopil, domnevno zaradi zdravstvenih težav.　

Zemljarič je danes častni član UKC Ljubljana, naziv pa je prejel leta 1973, ker naj bi bil v veliki meri zaslužen za izgradnjo UKC. V zvezi z njegovo vlogo v slovenskem zdravstvenem sistemu vse do danes smo iz preteklih zaslišanj na preiskovalni komisiji že izvedeli, da naj bi še vedno obiskoval prostore UKC Ljubljana in se domnevamo dogovarjal za posle v zdravstvu. Njegove obiske v UKC Ljubljana je na zaslišanju pred meseci potrdil nekdanji direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec.　

Eden izmed slovenskih časnikov pa je pred časom zapisal, da je Borut Miklavčič po hierarhiji vplivnih lobistov v slovenskem zdravstvu takoj za Zemljaričem. Ime Miklavčiča pa se je na preiskovalni komisiji prvič pojavilo v zvezi s skupnim lastništvom jadrnice, zasidrane v Izoli, ki naj bi jo imel z nekdanjim vodjo katetrskega laboratorija Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Darkom Zormanom. Darko Zorman je na zaslišanju povezavo z Miklavčičem kategorično zanikal, čeprav je Jelka Godec razpolagala z uradno dokumentacijo, iz katere je jasno razvidno, da sta z Miklavčičem solatnika omenjene jadrnice. Po zaključenem zaslišanju Zormana je predsednica preiskovalne komisije prejela več klicev Miklavčiča, ki je nanjo vršil pritisk, naj svoje izjave o solastništvu jadrnice zanika, češ da so neresnične, zato se je Godčeva ponovno obrnila na Upravo RS za pomorstvo za uradno dokumentacijo, kjer pa so, kako nenavadno, spoznali, da je pri sporočanju lastništva prišlo do napake in da je ednini lastnik jadrnice Zorman. Se je pa na kasnejšem zaslišanju predstavnikov Uprave RS za pomorstvo, ki je preiskovalni komisiji posredovala dokumentacijo, razkrilo, da je upravo Miklavčič večkrat obiskal in da mu je Uprava nudila popoln vpogled v register plovil, čeprav za kaj takšnega ni izkazal posebnega pravnega interesa kot bi ga po zakonu moral.　

Vabljeni k spremljanju seje preiskovalne komisije, ki se bo pričela ob 16. uri, na TV Slovenija pa jo bodo predvajali v posnetku po končani izredni seji Državnega zbora RS.