Po podatkih Ministrstva za pravosodje je bilo zaradi malomarnosti sodišč nerazglašenih kar 5329 oporok

Po medijskem razkritju o 945 nerazglašenih oporokah, ki so jih med skrbnim pregledom našli na 44 okrajnih sodiščih, je poslanec SDS dr. Vinko Gorenak na ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča naslovil pisno poslansko vprašanje. Zanimalo ga je, kako je do takšnih ravnanj sploh lahko prišlo, koliko oporok je bilo založenih na vsakem izmed okrajnih sodišč, kakšne so bile posledice takšnih malomarnih dejanj in ali je minister Klemenčič zahteval pojasnila Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in drugih ogovornih oseb. A kar je najpomembnejše, dr. Gorenaka je zanimalo, kdo bo prevzel odgovornost za omenjeno malomarnost oziroma kakšne posledice bodo nosili odgovorni ter kakšne ukrepe pripravljajo na Ministrstvu za pravosodje, da se podobne zgodbe ne bi nikoli več ponovile.

Dr. Gorenak je v pisnem poslanskem vprašanju izpostavil tudi enega izmed konkretnih primerov, ko je zapustnica pred več kot tremi desetletji z oporoko zapustila veliko kmetijo svojemu vnuku, ki tega ni vedel. Oporoko omenjene zapustnice so na enem od severnoprimorskih okrajnih sodišč našli v začetku letošnjega leta, v hrambo pa so jo prejeli že leta 1977. O napaki je »oporočnega dediča« sodišče obvestilo sredi februarja letos. V času zapuščinskega postopka pred tremi desetletji so na sodišču sprejeli sklep o dedovanju po zakonu o dedovanju, pri čemer se je imetje zapustnice delilo med njene sestre. »Oporočni dedič« je v tem primeru zaradi napake sodišča ostal brez vsega.

V odgovoru na pisno poslansko vprašanje je minister Klemenčič pripravil pregled nerazglašenih oporok od leta 1991 do danes, temu pa je dodal še pregled od leta 1945 do 1991. V medijih smo največkrat zasledili število 945, kar pa zajema nerazglašene oporoke od leta 1991 do danes. Še bolj presenetljiv pa je podatek o nerazlgašenih oporokah od leta 1945 do 1991, slednjih pa je bilo kar 4384.

Torej, 44 okrajnih sodišč v Sloveniji od leta 1945 do danes ni razglasilo 5329 oporok. Če pogledamo posamezna okrajna sodišča, je bilo največ nerazglašenih oporok med letoma 1945 in 1991 v Ljubljani (613), v Mariboru (409) in v Slovenj Gradcu (213), v času samostojne Slovenije pa je bilo največ nerazglašenih oporok v Ljubljani (190), v Mariboru (107) in v Kranju (61). Edino okrajno sodišče, na katerem vse do danes niso našli niti ene nerazglašene oporoke, je Okrajno sodišče Šentjur pri Celju.

Na vprašanje dr. Gorenaka o tem, kakšne ukrepe pripravljajo na Ministrstvu za pravosodje, da se podobne zgodbe ne bi nikoli več ponovile, je minister Klemenčič zapisal, da je »sodstvo tvorno pristopilo k reševanju problematike,« potreben pa bo tudi razmislek o ustreznosti določb Pravilnika o centralnem registru oporok. Na ministrstvu naj bi že predlagali spremembo pravilnika v delu, ki pogojuje vpis podatkov o oporoki v centralnem registru s predhodnim plačilom nadomestila, in v delu, ki ureja višino nadomestila.

In kdo bo odgovarjal za malomarnosti sodišč? Kaj bo storil minister za pravosodje Klemenčič za vzpostavitev odgovornosti zaradi malomarnosti sodišč, ali bo zahteval ugotavljanje razlogov in odgovornosti za omenjene nepravilnosti? Ta vprašanja pa je minister povsem spregledal in nanja ni odgovoril. Kot je dr. Gorenak zapisal ob koncu pisnega poslanskega vprašanja, se ponovno izkazuje, da »so sodniki sami sebi največja cokla pri spoštovanju sodstva in zaupanju vanj.«

Celoten odgovor ministra je dosegljiv tukaj.