Po enem letu blokade nič novega
petek, 11. 9. 2009Objavljamo stališče SDS glede današnjega srečanja slovenskega premiera Boruta Pahorja in njegove hrvaške kolegice Jadranke Kosor, ki ga je v današnji izjavi za medije predstavil predsednik Odbora Strokovnega sveta SDS za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. 1. Razpoloženje v odnosih med Slovenijo in Hrvaško se je izboljšalo, kar je pozitivno in je dobro za gospodarstvo in za državljane.
2. Srečanje predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške je bilo napovedano in s strani udeležencev ocenjeno kot »zgodovinski premik«. Pri SDS ocenjujemo, da ne gre za zgodovinski premik, ampak za vrnitev k znanim vprašanjem, pri katerih doslej ni bilo mogoče doseči premikov.
3. Izjava predsednice hrvaške vlade Kosorjeve še ne pomeni, da so sporni deli dokumentov umaknjeni. Podobne izjave (da noben dokument ne prejudicira končne rešitve mejnega vprašanja) so predstavniki Hrvaške že dajali in podobne formulacije so bile predlagane že v času francoskega predsedstva EU, vendar za Slovenijo niso bile zadostne.
4. Predsednika vlad sta – kot je mogoče sklepati iz poročanja medijev – govorila o umiku stališč Pahorjeve vlade glede blokade pogajanj, nista pa govorila o reševanju mejnega vprašanja.
5. Glede tega žal ni bilo napredka – po dogovoru Janša-Sanader leta 2007 in po sestankih Rudolf-Pogačnikove komisije. Kaže, da so bili ti dosežki (dveh let) pozabljeni. Danes nihče ni govoril o tem, da bi morala arbitraža spoštovati 3 pogoje, med njimi pravičnost ex aequo et bono.
6. V SDS menimo, da je bila pri odločanju o »zgodovinskem premiku« zanemarjena vloga državnega zbora, saj ni imel aktivne vloge. Predsednik vlade Pahor se v DZ ni posvetoval, kot je to storila njegova kolegica Kosorjeva na Hrvaškem.
2. Srečanje predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške je bilo napovedano in s strani udeležencev ocenjeno kot »zgodovinski premik«. Pri SDS ocenjujemo, da ne gre za zgodovinski premik, ampak za vrnitev k znanim vprašanjem, pri katerih doslej ni bilo mogoče doseči premikov.
3. Izjava predsednice hrvaške vlade Kosorjeve še ne pomeni, da so sporni deli dokumentov umaknjeni. Podobne izjave (da noben dokument ne prejudicira končne rešitve mejnega vprašanja) so predstavniki Hrvaške že dajali in podobne formulacije so bile predlagane že v času francoskega predsedstva EU, vendar za Slovenijo niso bile zadostne.
4. Predsednika vlad sta – kot je mogoče sklepati iz poročanja medijev – govorila o umiku stališč Pahorjeve vlade glede blokade pogajanj, nista pa govorila o reševanju mejnega vprašanja.
5. Glede tega žal ni bilo napredka – po dogovoru Janša-Sanader leta 2007 in po sestankih Rudolf-Pogačnikove komisije. Kaže, da so bili ti dosežki (dveh let) pozabljeni. Danes nihče ni govoril o tem, da bi morala arbitraža spoštovati 3 pogoje, med njimi pravičnost ex aequo et bono.
6. V SDS menimo, da je bila pri odločanju o »zgodovinskem premiku« zanemarjena vloga državnega zbora, saj ni imel aktivne vloge. Predsednik vlade Pahor se v DZ ni posvetoval, kot je to storila njegova kolegica Kosorjeva na Hrvaškem.