Po 22 letih v Sloveniji znova potrebujemo pozitivno tekmovalnost

Predhodnici SDS – SDZ in SDZS – sta skupaj z drugimi strankami Demosa tvorili razvojno, intelektualno, napredno jedro takratne slovenske politike. Prvi predsednik Slovenske demokratične zveze (SDZ) dr. Dimitrij Rupel je na današnji novinarski konferenci ob 22. obletnici ustanovitve SDZ uvodoma orisal kronološki potek ustanavljanja SDZ (celotno kronologijo najdete v priponki) ter kasnejše osamosvojitveno dogajanje. Kot je dejal, je bila SDZ ustanovljena še pred padcem Berlinskega zidu in je bila rezultat dogajanj v Evropi vse od Helsinške listine dalje, preko Solidarnosti, tudi aktivnosti papeža Janeza Pavla II. Kot je še dejal, je v času ustanavljanja SDZ prišlo do sodelovanja ljudi različnih prepričanj, tako politikov kot aktivistov in številnih ljudi dobrih namenov.Dr. Rupel je še poudaril, da je SDZ prispevala k nastanku prve slovenske republike, ki je nastala istočasno, brez zamud, z drugimi demokratičnimi državami v Evropi. »Takrat je Slovenija ujela korak z drugimi evropskimi gibanji in navsezadnje tudi z razvitejšim delom Evrope,« je še dejal in dodal, da je bil plebiscit pravzaprav plebiscit o ustanovitvi Prve republike. »Ko pogledamo prehojeno pot, smo veseli, da smo preživeli ta čas. Po drugi strani pa smo nekoliko žalostni, ko vidimo, da je prva republika prišla do svojih meja in da je prišlo do nekakšnega sovražnega prevzema Prve republike,« je še dejal prvi predsednik SDZ.»Ne smemo pozabiti, da Prve republike brez Demosa, brez SDZ, brez ljudi, ki so v tistih časih precej tvegali, brez Socialdemokratske zveze Slovenije, brez prve vlade, ne bi bilo. Ne bi bilo neodvisne Slovenije, ne bi bilo moderne Slovenije,« je zaključil dr. Rupel. V nadaljevanju je predsednik SDS in tedanji podpredsednik SDZ Janez Janša izpostavil, da sta tako Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) kot SDZ (zgodovinski, pravni in politični predhodnici sedanje Slovenske demokratske stranke), pred 22. leti, ko sta nastajali in kasneje, ko je nastal Demos, skupaj z drugimi strankami Demosa tvorili razvojno, intelektualno, napredno jedro takratne slovenske politike. Kot je poudaril, skuša SDS tudi danes igrati podobno vlogo.Kot je še dejal Janša, vladajo glede obdobja pred 22. leti, predvsem v mlajših generacijah, ki tega niso neposredno doživele, posplošeno vedenje ali včasih povsem napačne predstave. »Te se odražajo v nekem prepričanju, kot da je v Sloveniji prišlo do velike otoplitve in demokratizacije in na tem humusu so potem šele nastale nove demokratične stranke in izpeljale volitve. Temu seveda ni bilo tako. Tajanje režima je šlo počasi,« je dejal in dodal, da Slovenija ni bila zamudnica pri pomladi narodov pred ponovno združitvijo Evrope, kar je razvidno tudi iz kronologije, ki jo je predstavil dr. Rupel (najdete jo v priponki, op.p.). Slovenija je bila po njegovih besedah, tako po datumih, kot tudi po sami vsebini teh pobud, sopotnica oz. soustvarjalka teh sprememb, nekatere iniciative so v Sloveniji nastajale hkrati z iniciativami na Poljskem, kjer se je orala ledina svobodnega sindikalnega gibanja.Kot je še dejal, so bili s t.i. pisateljsko ustavo položeni temelji za prvo republiko. »Slovenska ustava, ki je bila sprejeta decembra leta 1990, je v svojem bistvu gradivo, ki je nastalo na temeljih t.i. pisateljske ustave. In ljudje ki so soustvarjali ta dogajanja, so kasneje odigrali ključno vlogo v pripravah na izvedbo plebiscita, osamosvojitve, obrambo Slovenije in v uspešnem boju za mednarodno priznanje,« je poudaril Janša.Za ilustracijo dejstva, da ni kar prišlo do spremembe režima in da je to potem omogočilo ustanovitev novih demokratičnih strank, temveč ravno obratno, da so ravno te ustanovitve privedle do sprememb, je povzel dogajanje okoli ustanavljanja SDZ. »Ko je v Cankarjevem domu potekal ustanovni sestanek SDZ, so bili veliki pritiski, da bi SDZ delovala znotraj takratne krovne družbenopolitične organizacije Socialistične zveze. Bili so velikanski pritiski, da bi se nastanek novih strank in iniciativ ukalupil v takratne obstoječe strukture, tako da bi bilo vse skupaj obvladljivo. Kadar je režim pri tem naletel na odpore, je tudi sam pokazal določeno stopnjo represije. Sam sem bil takrat na kongresu izvoljen za podpredsednika SDZ, ampak to takratnim oblastem ni predstavljalo nič, morda le dodaten motiv, da so me maja 1989 poslali v zapor na Dob. In čeprav sem bil obsojen na leto in pol zapora, kar je bila kazen, ki je omogočala služenje v vsaj delno odprtem tipu zapora, so me dali v trakt z najstrožjim režimom, s takrat najbolj razvpitim slovenskim kriminalcem Metodom Trobcem, kot pogoj za premestitev v odprti tip zapora pa sem moral podpisati, da ne bom javno nastopal, ne glede na politično funkcijo, ki sem jo imel takrat v SDZ,« je dejal Janša.Opozoril je še, da ne vzdrži teza, ki jo danes žal najdemo tudi v nekaterih zgodovinskih učbenikih in knjižnih izdajah ljudi, ki so takrat nasprotovali tako demokratizaciji kot tudi osamosvojitvi, zdaj pa pišejo knjige o tem, da je takratna edina dovoljena politična stranka sestopala z oblasti in ob tem sestopu dovolila tudi postopke demokratizacije. »Bil je zelo trd proces, nekateri pa so oz. smo ga občutili tudi na lastni koži. Tudi številni novinarji so ob zapisih o ustanovnem kongresu SDZ doživljali cenzuro, spreminjali so jim naslove, podnaslove, vsebino člankov, dolgo časa javnost sploh ni mogla izvedeti kdo vse je bil izvoljen v vodstvo SDZ,« je še spomnil.»Tako kot je v obdobju nastanka alternativnih gibanj, zvez in strank obstajalo neko intelektualno jedro, ki je oblikovalo nacionalni program (v okviru 57. številke Nove revije), ki je pripravilo teze za novo slovensko ustavo, kjer ne Jugoslavija ne socializem nista bila več omenjena, kjer ni bilo nobene polemike s temi predmodernimi strukturami in pojavi, kot je v pisateljski ustavi temelj za to, kar je danes slovenska državnost, tako obstaja tudi danes, v okviru SDS, ki je pravna, politična in tudi moralna naslednica SDZ in SDZS, jedro, ki pripravlja rešitve za situacijo, v kateri je danes Slovenija,« je dejal Janša in dodal, da v okviru Strokovnega sveta SDS nastajajo programi za naslednji mandat, nastaja pa tudi besedilo nove slovenske ustave za Drugo republiko, v okviru katerega bodo postavljeni oz. predlagani novi temelji za ključne spremembe, ki jih Slovenija potrebuje.»Čas od ustanovitve SDZ je pokazal, kaj od pričakovanj je bilo uresničenih, koliko priložnosti je bilo uresničenih, danes vemo, kaj od teh pričakovanj so bile iluzije in kaj je bilo realno, vemo tudi, kako se je v tem času spremenil svet in dejansko je čas za dograditev temeljne družbene pogodbe Slovencev, ki se ji reče ustava,« je še dejal predsednik SDS in poudaril, da je SDS odprta za vse predloge s katerekoli strani. »Bilo bi dobro, da bi tukaj prišlo do tekmovanja, kako naprej, ne pa v smislu tekmovanja, kako ohraniti obstoječe,« je ob tem dejal.»Tisti, ki se morda spomnite iz neposrednih izkušenj tega intelektualnega vrvenja pred 22. leti, iniciativ, ki so se takrat pojavljale, programov, ki so nastajali, pobud o tem, kako naj se uredi slovenska prihodnost, se boste strinjali z mano, da neko takšno vrvenje, neko takšno tekmovalnost, v smislu pozitivnih predlogov, potrebujemo tudi sedaj. SDS namerava sprožiti ta proces že v naslednjih tednih in pripravljajo se novi programi, vključno s programom za novo slovensko ustavo,« je zaključil Janša.