Plačilna nedisciplina še vedno pereč problem

Zaradi obveznega pobota se je nelikvidnost podjetij še povečala. Poslanec SDS Rado Likar je na ministra, pristojnega za finance dr. Francija Križaniča, naslovil pisno poslansko vprašanje, v zvezi s problematiko plačilne nediscipline.
Spoštovani,

dobrega pol leta je minilo od sprejetja Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP), ki naj bi uredil plačilno disciplino v Sloveniji in s tem izboljšal likvidnost slovenskega gospodarstva. Že v fazi sprejemanja zakona, so se pojavili pomisleki o učinkovitosti in smiselnosti takega zakona. Ti pomisleki so se sedaj, ko je v pripravi novela tega zakona (v času pisanja tega poslanskega vprašanja, se novela tega zakona obravnava na vladi) ponovno pojavili.

Tako smo v medijih zasledili trditve Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da so se zaradi tega zakona plačilni roki še podaljšali in da se je zaradi obveznega pobota nelikvidnost podjetij še povečala. V GZS tudi menijo, da bi se plačilna disciplina in likvidnost gospodarstva bistveno izboljšala, če bi javni sektor svoje račune plačeval v roku. Pri tem ni mišljena samo “ožja država” (ministrstva), temveč predvsem občine ter javna podjetja in zavodi, katerih ustanovitelj je občina. V medijih pa so se pojavili tudi očitki o priviligiranem položaju Davčne uprave RS (Durs), ki ji zakon omogoča izvzetje določene prijavljene obveznosti iz sistema obveznega večstranskega pobota, če gre za obveznost do določenega davčnega dolžnika.

V noveli zakona sem zasledil podatke o uspešnosti izvedenih pobotov, nisem pa zasledil podatkov o učinku veljavnega zakona na likvidnost in plačilno disciplino na splošno. Zato sprašujem ali spremljate tudi te učinke in kakšni so (npr. za koliko se je zmanjšalo število in znesek blokiranih računov ter število dni blokiranih računov)?

Nadalje sprašujem ali spremljate plačilno disciplino celotnega javnega sektorja (predvsem občine in njihova podjetja), kakšna je in ali nameravate tudi za javni sektor v kratkem za to področje spremeniti veljavno ureditev (če da, v kateri smeri)?

V noveli zakona tudi nisem zasledil, da bi se spreminjale določbe, ki se nanašajo na pravice Durs-a pri obveznem pobotu. Zato sprašujem, kaj menite o očitkih glede privilegiranega položaja Durs-a in ali se vam taka ureditev zdi ustrezna?