Plačilna nedisciplina je glavni problem slovenskega gospodarstva

Javna objava neplačnikov bi vzpodbujala dolžnike k poravnanju svojih obveznosti. Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

V času gospodarske krize je plačilna nedisciplina glavni problem slovenskega gospodarstva, zaradi česar imajo prizadeta podjetja veliko težav pri zagotavljanju normalnega delovanja in razvoja. Marsikatero perspektivno podjetje zaradi tega tudi propade. Plačilna nedisciplina dejansko ogroža celotno gospodarstvo, najbolj pa to občutijo zaposleni, saj se likvidnostne težave najbolj odrazijo v zamujanju s plačami in ostalimi pravicami iz dela, ter zamujanju ali celo neplačevanju obveznih prispevkov iz dela. Da se plačilna nedisciplina poglablja, kaže tudi statistika Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), iz katere je razvidno, da se je število podjetij z neplačanimi obveznostmi v slabem letu dni povečalo za okoli tretjino, znesek zapadlih obveznosti pa se je povečal za skoraj polovico.

Poglavitna rešitev predloga zakona je javna objava dolžnikov z zapadlimi neplačanimi obveznostmi. Obveznost javne objave obsega dolžnike iz zasebnega in javnega sektorja, in sicer pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike. Državni organi, občine in javne družbe (podjetja, zavodi, …) ter gospodarske družbe in samostojni podjetniki so dolžni posredovati AJPES-u podatke o skupnem znesku dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova pogodbenih razmerij. AJPES pa dobljene podatke javno objavi, stroške upravljanja in javne objave teh podatkov pa nosi državni proračun. V PS SDS smo prepričani, da vsak dober gospodar sam natančno spremlja svoje obveznosti, zato posredovanje teh podatkov AJPES-u ne pomeni administrativne obremenitve zasebnih in javnih pravnih oseb, tudi stroški posredovanja takih podatkov so minimalni.

Pomembno je, da se tako javno razkrije dolžnika z zapadlimi neplačanimi obveznostmi in sicer z njegovim imenom oziroma nazivom, sedežem, naslovom in davčno številko. Zakon določa tudi odškodninsko odgovornost članov poslovodstev zasebnih in javnih družb, ki zahtevanih podatkov ne bi posredovali ali pa bi navedli neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke. Za funkcionarje državnih organov in lokalnih skupnosti ter za člane poslovodstev javnih družb, ki ne bi posredovali podatkov, pa so določene denarne globe in poziv za razrešitev s funkcije oziroma mesta, če bi se kršitev določb zakona ponovila.

Zakon bi pripomogel k izboljšanju plačilne nediscipline in vzpostavitvi plačilne kulture. Cilja predlaganega zakona je omogočiti brezplačen, enostaven in pregleden sistem pregleda plačilne sposobnosti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ter ugotoviti dejanski obseg plačilne nediscipline v Sloveniji. Šele takrat bo možno spremljati učinkovitost ukrepov za njeno zmanjšanje.

Javna objava dolžnikov bo zanesljivo vplivala na sklepanje poslov, saj bodo lahko partnerji na enostaven način preverili plačilno sposobnost in navade svojih kupcev. Dolžniki pa bodo bolj motivirani za poravnanje svojih obveznosti, saj si bodo s tem izboljševali boniteto in s tem pogoje pod katerimi lahko na trgu poslujejo.