Pivovarji, krediti in tovarniški bilten

Po podaljšanem roku za plačila tajkunskih kreditov pivovarjev, je časnik Delo začel vračati usluge vladni ekipi. Po milijonski nagradi nekdanjemu vodilnemu v NLB Marjanu Kramarju, smo danes priča novemu »dosežku« leve vlade. Kramarja je leta 2004 nastavila LDS. Vodilni član koalicije in predsednik Zares Gregor Golobič omenjenem gospodu pravi, »da je zanesljivo človek nove generacije. Značilnost te generacije, ki ji ne manjka strokovnega znanja, je, da začasno pomanjkanje prvovrstnih izkušenj kompenzira s trdnim sistemom vrednot,«. Po slabem polletnem vladanju jim je uspelo prelomiti obljubo, da ne bodo pomagali tajkunom. Z levo roko so uredili in podaljšali roke za plačilo kreditov pivovarjev. Mag. Andrej Vizjak je dejal, da je očitno, da je NLB še naprej v intenzivni kreditni aktivnosti tajkunskih posojil. »Ob dejstvu, da se mala in srednje velika podjetja srečujejo s posojilnim krčem, kljub dobrim projektom, je takšno financiranje še toliko bolj sporno. Očitno so v ozadju prijateljske oziroma politične vezi, ki omogočajo tovrstna posojila,« je ocenil poslanec Vizjak.

In kako se je na vse odzval tovarniški dnevnik Delo? Preprosto. Že v soboto se je pričelo s hvaljenjem vlade in napadi na opozicijo. Novinarka Božena Križnik je pripravila propagandistični pamflet »Ni slabo«, s katerim je postavila novinarski rekord v postavljanju števila pridevnikov za hvaljenje vladnih ukrepov. Zanimivo, da je prav ta vlada napovedala, da se bodo usklajevanja zavlekla celo v maj. Janez Markeš, ki bo v zgodovino časopisa zapisan kot nadpovprečno dobro plačan pisec z neto 5.000 EUR, pa je izkoristil razkritje tragedije iz Hude jame za obračunavanje s političnimi strankami iz desnosredinskega spektra. Zgodovina njegovega pisanja vse bolje kaže, da sicer želi v novinarstvu delati starost, ima pa politične in intelektualne kapacitete pisca tovarniškega biltena in nič več kakor to. Gre za novinarja, ki ne ravna iz prepričanja, temveč privzema metodo dezorientacije in destrukcije kot priložnost za dobro plačilo.

Žebljico na glavico pa je poskusil zabiti novinar Boris Jež, ki v Sobotni prilogi Dela preprosto zapiše, da bomo škodljivost Janeza Janše ugotavljali še desetletja. Gre za »izjemnega« napovedovalca prihodnosti, ki je leta 1990 slovensko javnost rotil pred ukrepi za osamosvojitev in napadal Demosov program v ključni točki, zahtevi po lastni vojski. Ali si lahko predstavljate v kakšni državi bi živeli Slovenke in Slovenci, če bi poslušali »guruja iz črne vdove«? Samostojna in mednarodno priznana država, članstvo v Evropski uniji in Natu, Shengenski prostor, skupna valuta euro ter predsedovanje EU bi bili le nedosegljivi cilji. Danes to živimo, kljub izjemnim sposobnostim Ježa.

Žal moramo zaključiti, da je iz samostojnega časopisa za samostojno Slovenijo nastal tovarniški bilten, prepojen s pivovarniški hlapi.