Molk še naprej omogoča vsa mračna, protiustavna in protizakonita dejanja, posega v človekovo intimo in še naprej neti vladavino strahu. Zato mi ne molčimo, ampak opozarjamo na vse zlorabe v pravosodju.
Na včerajšnjem shodu Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem je vztrajnike in vztrajnice nagovorila tudi raziskovalna novinarka Tednika Demokracija Petra Janša.
Celoten nagovor objavljamo v nadaljevanju.
Dober večer, dragi prijatelji!
Politični zapornik v času jugoslovanskega režima, zdaj že pokojni novinar in publicist Viktor Blažič je na enem od shodov v podporo političnim zapornikom v procesu JBTZ leta 1989 podal jasne smernice novo nastajajoče države. »Pravna država bo zaživela šele takrat, ko bodo odpravljene vse krivice nekdanjih političnih zapornikov,« je dejal takrat. A to se, žal, ni zgodilo.
Res smo dobili državo, samostojno, neodvisno in demokratično Slovenijo, ki so jo sanjale mnoge generacije pred nami. Te sanje nam je že takoj ob razglasitvi neodvisnosti očital zadnji šef komunistične partije, nočna mora številnih žrtev režima, ki pravkar, prav zdaj, ko se mi borimo za pravično sodstvo, paberkuje na neki okrogli mizi z nekdanjim podrejenim partijskim funkcionarjem, kateremu je Huda jama drugorazredna tema.
Prav ti so nam ugrabili državo, si jo v teh dobrih dvajsetih letih ponovno ustvarili po svoji komunistični podobi in počasi, a vztrajno izvedli lustracijo v obratni smeri. Ta je z nastopom Pahorjeve vlade potekala vse bolj intenzivno, vse do dogodkov, ko so začeli sodno preganjati, zapirati ali pa kako drugače onemogočiti politično delovanje vsem, ki so konec osemdesetih in v začetku devetdesetih gradili demokratično Slovenijo. To se je lahko zgodilo, ker so njihovi možgani, še bolj pa denarnice ostali v komunističnem režimu. Ker so jim nekaznovane okrvavljene roke njihovih prednikov omogočale ostajati na oblasti, ki deluje po mafijskem sistemu. Nekaznovane okrvavljene roke so rak rana nove države. Komunistična hobotnica pa še vedno varuje »sveti gral« z vsemi sredstvi, tudi finančnimi in ljudmi, ki so jim na voljo.
Od preverjenih načinov, ki jih je jugoslovanski režim izpilil do potankosti in so med drugim zbrana v knjigi Romana Leljaka Predpisi o metodah in sredstvih dela Udbe in Kosa do zadnjih tajnih policijskih predpisov, o katerih je bilo nedavno govora na okrogli mizi, kjer so sodelovali ustavni pravniki. Prav tako jih je na eni od sej državnozborske Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) omenjal tudi prvak opozicije Janez Janša.
V knjigi Predpisi o metodah in sredstvih dela Udbe in Kosa je zbrano okoli 500 različnih pravil in podzakonskih aktov, ki so bili izdani od 1945 do 1990 leta in so bili podlaga za delovanje tajnih služb v rajnki Jugoslaviji. Avtor je v uvodu knjige zapisal, da je paradoksalno spoznanje, ki veje iz nje, prav gotovo dejstvo, da so se tako vojaške kot civilne tajne službe v Jugoslaviji povsem zavedale, da so njihove metode in sredstva delovanja protiustavno.
Metode, ki so jih uporabljali, so zajemale odkrivanje, spremljanje evidentiranje in dokumentiranje, analiziranje ter preprečevanje dejavnosti tujih obveščevalnih služb, jugoslovanske sovražne emigracije, notranjega sovražnika in podobno. Grozljivo, kajne?
Cilj je posvečeval sredstva. Cilj je bil oblast za vsako ceno, denar in moč, človek ni bil pomemben. To je bilo takrat.
Danes je Slovenija demokratična država. Tudi sodobne, demokratično urejene države imajo obveščevalne in kontraobveščevalne službe, ki delujejo v dobro države in državljanov, ki skrbijo za njihovo varnost. No, vsaj morale bi.
Verjamem, da omenjene službe uporabljajo tajne metode, da lovijo zlikovce najhujše vrste, kot so narkoteroristi, kot se je samooklical eden od balkanskih bojevnikov Anastazij Martinčić, ki v urugvajskem zaporu prestaja trinajstletno zaporno kazen zaradi tihotapljenja več kot dve toni kokaina in bi rad zažvižgal o vsem, kar ve. Namreč, domnevni srbski vodja narkokartela Darko Šarić mu ne plačuje več molka. Kratek pogovor z njim si lahko preberete v današnji Demokraciji. Med drugim je, zanimivo, na vprašanje, ali je v zadevo vpleten Kemijski inštitut v Ljubljani, dejal: »Seveda je. Ker se droga meša. (…) Iz ene kile se dela tri. Iz 2.220 kg narediš 6.600 kg. Če je gram kokaina 100 evrov, je to 660 milijonov evrov. Razumete?« nam je hitel razlagati Martinčić in razkril: »So pa vpletene zelo visoke znane osebe iz Nove Gorice, Istre in Pule. Tudi sladkor, v katerem je bil skrit ta kokain, bi moral priti v Luko Koper in jaz sem tudi plačal, skorumpiral sistem v Luki Koper, Luki Reka, Luki Pula, tako da točno vem, kdo in kako je zraven.«
In prav tajni prisluhi so bili tisti, ki jih je sodišče izločilo iz dokaznega postopka kot nezakonito pridobljene, zato so lahko Balkanski bojevniki odkorakali na svobodo. Več o tem, kot sem rekla, si preberite v reviji Demokracija.
Zaradi vsega dogajanja in stanja v državi pa se ne morem znebiti občutka, da se vse omenjene tajne službe v postkomunističnih državah v imenu demokracije zlorablja za ohranjanje oblasti, režima … Za preganjanje notranjega sovražnika, vseh, ki so uporabni za spuščanje megle v medije, da ljudstvo ne vidi, kaj v resnici počnejo oblastniki, ki varujejo sveti gral.
Posvečeni so le dopolnili prej omenjene Predpise o delu Udbe in Kosa z najnovejšimi prijemi, ki jih omogoča sodobna tehnologija in ki jih je razkrila afera Ornig, kot so mobilna telefonija, internet in s tem povezana prisluškovanja in snemanja pogovorov, vdori v e-pošto, Facebook in Twitter račune ter podobno. A verjemite mi, da se še vedno poslužujejo tajnih opazovanj, sledenja z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranja ter video snemanja, poslužujejo se kontroliranja pisem in drugi pošiljk, kontrolirajo računalniški sistem bank, prisluškujejo in opazujejo nas v tujih stanovanjih,poslužujejo se navideznih odkupov, sprejemanj in dajanja daril, podkupnin, ipd.
»To je samovolja. Samovolja, ki je v pravni teoriji poznana kot ena najhujših oblik zlorabe oblasti. Če ni na podlagi zakona in ustave, če je na podlagi nekega predpisa, ki ni zakonit, gre za klasičen primer zlorabe oblasti,« je glede tajnih policijski predpisov posvaril dr. Lovro Šturm. S kakšnim ciljem oblast to počne?
Poglejmo le primer Novič, ki je razril celotno sprego režimske hobotnice, ki ima neštete lovke − ne le sodnikov in tožilcev, ampak tudi sodne izvedence z različnih strokovnih področij, kot so psihiatri, zdravniki, tehnični in finančni izvedenci itn. Težko je najti odvetnika, ki ni del te hobotnice, posredno ali neposredno. V tej hobotnici so celotni družinski klani z različnimi priimki. Ko imamo na tehtnici obstoj režima ter usodo človeka in njegove celotne (razširjene) družine, se jeziček prevesi na stran prvega. Vedno. No, skoraj vedno.
In kaj je bil največji »greh« dr. Milka Noviča, da so ga dokončno omrežile paraobveščevalne službe? Kot mi je znano iz zelo zanesljivih virov, je bila za dr. Noviča usodna odločitev, da kandidira za župana (Sežane) na listi SDS. »Kaj mu je bilo tega treba.« Takrat se je nad njim zgrnil celoten režimski »aparat«. Ko bodo stvari »zrele«, bom razkrila še kakšno sočno podrobnost. Verjemite pa mi, da bo marsikoga bolela glava, če ne še kaj drugega.
»Groza, če začneš premišljevati, kakšen kmet na šahovnici si,« je na Twitterju zapisala Marjana Novič kot odziv na zapis o aferi Parasova iz leta 2011, ko so morali sodelavci Sove pod takratnim vodstvom Sebastjana Selana na območju Kopra omrežiti vse osebe iz političnega življenja, policije in vojske. Zapisati so morali vse, popolnoma vse! Nato pa korektno (!) obveščati sodišče. Tudi o soprogah in ljubicah!
Ali kot je zapisal dr. Novič v neodposlanem pismu iz dveletnega pripora na Povšetovi: »Ob takih trenutkih sem se vsakič spomnil poti na Dob, ko smo spremljali g. Janšo na prestajanje krivično dosojene zaporne kazni. Na prenekaterem mestu ob poti sem videl plakat »Danes Janša, jutri ti«. Kako hitro sem spoznal preroškost teh besed. In kako hitro sem spoznal, kako zelo potrebujemo Odbor 2014. Na srečanjih Odbora smo se spoznali in na srečanjih Odbora smo ugotavljali krivice, ki jih je in jih še vedno povzroča sodstvo. Iskrena hvala vsem, ki ste na shodih Odbora seznanjali javnost z mojim primerom. Niti pomisliti si ne upam na to, kaj vse bi bilo drugače, če teh opozarjanj ne bi bilo.«
Molk še naprej omogoča vsa mračna, protiustavna in protizakonita dejanja, posega v človekovo intimo in še naprej neti vladavino strahu.
Zato mi ne molčimo, ampak opozarjamo na vse zlorabe v pravosodju. Dobro bi bilo raziskati tudi novo zgodbo o podtaknjenem morilcu , na katero me je opozoril Vili Kovačič, in sicer gre za umor Uršule Jalševac z Loga pri Brezovici. Za umor, ki se je zgodil leta 2013, so obtožili mater, obsodile so jo vse slovenske sodne instance in jo za 12 let poslale za zapahe. Orožja niso našli, sodni izvedenec pa je bil, ne boste verjeli, Janez Golja, kot v primeru umora Ivana Krambergerja.
»To ni samo nepravna, je POLICIJSKA država!« je ob opozorilu na primer pripisal naš vztrajnik Vili Kovačič.
Branko Masleša je odšel, a spremenilo se ni nič. Sodniki so sicer dobili obraze, a to ni spremenilo vsebine. Prišel je čas, ko sodniki MORAJO prevzeti odgovornost za svoje delo, ali bolje nedelo. Zato je nujna je omejitev njihovega mandata.
Tudi za nezakonit zapor Janeza Janše ni nihče odgovarjal, a te odgovornosti ne morejo zvrniti na nas državljane, v imenu katerih sodijo.
Do kdaj še, vas sprašujem? Zato SVOBODA SLOVENIJI!
P.S: Živimo v državi, kjer sodišča zapirajo novinarje. Pred odhodom na sodišče sem namreč izvedela naslednje: Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero je to fotoreporterja Janija Božiča obsodilo na pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Vrhovni sodniki so ocenili, da je bila odločitev, da je Božič z objavo fotografije sms-sporočila Alenke Bratušek kršil tajnost občil, pravilna. Strah nas je lahko, ljudje. Strah nas je lahko, kolegi novinarji.
