Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v sloveniji

Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v slovenijiPeticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji je od 10. septembra do 12. oktobra podpisalo 571 slovenskih novinark in novinarjev. V torek, 16. oktobra smo jo s seznamom vseh podpisov predali Državnemu zboru, osebno je peticijo prevzel predsednik Državnega zbora g. France Cukjatu. Peticijo s seznamom vseh podpisnikov smo poslali tudi Evropskemu parlamentu.Poglavitni vzrok za podpisovanje peticije je dejstvo, da je sedanja slovenska vlada zlorabila pomanjkljivosti medijske zakonodaje, ki je bila sprejeta v času prejšnjih vlad. Hkrati je že na začetku mandata spremenila oba medijska zakona.Želja politike po obvladovanju medijev v Sloveniji ni nova, razmere v številnih medijih pa kažejo, da se v zadnjih nekaj letih pritiski na novinarsko svobodo krepijo. Čeprav je sporočilo peticije kritično predvsem do vlade, njeno opozorilo velja vsem političnim silam in lastnikom medijev v državi.Peticijo smo poslali na več kot 320 naslovov v tujini, med drugim voditeljem držav članic Evropske unije, mednarodnim organizacijam in številnim tujim medijem. Odzivi so precejšnji. Med prvimi se je odzval Mednarodni tiskovni inštitut (IPI), ki od slovenske vlade zahteva, naj še letos ustanovi posebno neodvisno komisijo, ki bi raziskala stanje medijske svobode v Sloveniji. Če vlada tega ne bo storila, bo med predsedovanjem Evropski uniji Slovenijo obiskala delegacija inštituta na visoki ravni, so napovedali v največjem svetovnem združenju založnikov.Molk slovenskih novinarjev o cenzuri in političnih pritiskih nanje je s to peticijo presežen, prizadevanja za večjo medijsko svobodo pa se bodo nadaljevala. Matej Šurc  Blaž Zgaga V Ljubljani, 17. oktobra 2007 Odprto pismo ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski Uniji Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji je jeseni 2007 kot izraz protesta proti vmešavanju politike v medije podpisalo 571 novinark in novinarjev, vendar se medijska svoboda v Sloveniji še naprej omejuje.

Predsednik vlade Janez Janša je 19. novembra v parlamentarni razpravi ob glasovanju o nezaupnici vladi večino časa namenil ocenjevanju medijev. Peticijo je predstavil kot zaroto, podpisnikom pa očital, da „izvažamo laži“ in blatimo Slovenijo v svetu.

Na seji pristojnega odbora državnega zbora o novinarski peticiji in medijih 11. decembra so poslanci vladajoče koalicije zavrnili zahtevo za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi preiskala omejevanje medijske svobode. Pobudnika peticije na sejo nisva bila niti povabljena.

Zakon o RTV Slovenija, ki je bil sprejet leta 2005, je medtem bistveno razvrednotil javni radio in televizijo. Vodilna mesta so zasedli vladi všečni in večinoma nekompetentni ljudje. Posledica so številni odhodi prepoznavnih novinarjev s televizije in vse pogostejše kršitve temeljnih pravil novinarskega dela.

Nekaj tednov po objavi peticije je izbruhnil spor med vlado in medijskim lastnikom, ki je vladi omogočil vpliv na dve časopisni hiši. Predstavnik lastnikov je javno priznal, da je predsednik vlade odločal o zasedbi nadzornega sveta in o tem, kdo bo direktor in odgovorni urednik največjega dnevnika v državi.

Čeprav je od objave peticije minilo že tri mesece, slovenska vlada in parlament nista uresničila zahtev mednarodnih novinarskih organizacij – Mednarodnega inštituta za tisk (IPI), Novinarjev brez meja (RSF) in Mednarodne zveza novinarjev (IFJ) – za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi preiskala navedbe iz peticije. Tudi najnovejši poskusi vplivanja na eno od revij kažejo, da je ustanovitev komisije potrebna.

Zato vas pozivava, da tudi vi po svojih močeh prispevate k uresničitvi te zahteve, kajti neodvisna komisija z mednarodnimi strokovnjaki lahko bistveno pripomore k pregledu dejanskega stanja in izboljšanju medijske svobode v Sloveniji.

Evropski uniji je začela predsedovati država, v kateri 571 podpisnikov peticije opozarja na cenzuro in politične pritiske, njena vlada in parlament pa še naprej zavračata dialog z novinarji.

Pobudnika peticije
Blaž Zgaga
Matej Šurc

31 December, 2007 Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v sloveniji Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode.Po volitvah 2004 je začela desnosredinska vlada trgovati z državnimi deleži v večjih slovenskih podjetjih, ki so bila solastniki medijev. S spremembami kapitalske sestave je omogočila zamenjavo večine predsednikov uprav, članov nadzornih svetov in urednikov večine osrednjih slovenskih medijev. S tem je v njih vzpostavila neformalno in vplivno piramido odločanja. Novi direktorji in uredniki ne spoštujejo novinarske avtonomije in cenzurirajo novinarske vsebine, ki so kritične do oblasti.Vmešavanje vlade in vladajoče stranke SDS v medije je 12. junija 2007 v pismu priznala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem.Vladajoča koalicija je s pomočjo parlamentarne večine sprejela tudi novi zakon o RTV Slovenija, ki je v praksi okrepil nadzor vladajočih struktur nad javnim radiem in televizijo.Cenzura v slovenskih medijih ima več pojavnih oblik. Prva se nanaša na vsebinske popravke člankov brez avtorjevega soglasja. Drugič, tudi naročeni članki pogosto niso objavljeni, običajno brez tehtnega pojasnila. Tretja oblika je omejevanje poročanja o nekaterih politično občutljivih temah in prepoved dostopa vladi nevšečnim mnenjskim voditeljem do določenih medijev. Novinarjem odpovedujejo delovna razmerja, jih degradirajo, jim odvzemajo delovna področja, jih premeščajo, diskriminirajo in šikanirajo.Protestu se pridružujemo tudi novinarji v medijih, ki niso pod vplivom vlade, novinarji, ki pišemo za tuje medije, in tisti, ki smo zaradi nevzdržnih pritiskov zapustili novinarski poklic, se upokojili ali si poiskali službo v drugih medijih.Pismo z vsebino, ki se nanaša na cenzuro in vladne pritiske zoper novinarje, so že prejeli predsedniki držav, parlamentov in vlad vseh članic Evropske unije, številne nevladne organizacije in medijske ustanove po svetu.Prvega januarja 2008 bo Slovenija prevzela predsedovanje Evropski uniji. Kakšno bo sporočilo državljanom Evropske unije, če ji predseduje država, v kateri so pritiski na novinarje vse bolj samoumevni in v kateri se krepi avtoritarni način vladanja na račun demokracije in medijske svobode? Predsedovanje take države utegne biti skrb vzbujajoč znak za sedanjost, še bolj pa za prihodnost Evropske unije.V Ljubljani, 10. septembra 2007Vsi podpisniki v priponki