Petek in Zamernik o zahtevi za sklic nujne seje komisije za peticije

 Na današnji tiskovni konferenci, sta poslanca SDS Miro Petek in Bogomir Zamernik govorila o zahtevi PS SDS za sklic nujne seje komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v zvezi z nezakonitim nadzorom in posegom v komunikacijsko zasebnost v primeru Ranc.  Zamernik je povedal, da je kršenje novinarske svobode nekaj najhujšega, kar se lahko v državi dogaja, “pred časom, sem bil tudi prepričan, da bomo primer Petek pripeljali do konca, čeprav smo se zelo trudili, do zaključka ni prišlo. Majhen obliž na rano je neka druga pravnomočna obsodba, o kateri se danes pogovarjamo. V njej je ugotovljeno, da se je nezakonito prisluškovalo enemu vaših novinarskih kolegov”. V primer je navedel takratne in sedanje dogodke in izpostavil povezavo med njimi, “spomnim se, ko smo ustanovili komisijo, ki sem jo vodil, se je takratni bivši vodja kriminalistične službe, Drago Kos, oglasil v enem izmed časopisov in rekel, da  je dobro, da se je ustanovila komisija v parlamentu, ampak, da je boljše, da se te zadeve loti tožilstvo, kajti oni so za to pristojni”. Takratne besede Draga kosa, je kot pravi, razumel kot dobronamerni apel. Izpostavil je, da v luči sedanje razsodbe vrhovnega sodišča v primeru Ranc, izgine iluzija o dobronamernosti takratnih izjav Draga Kosa, “kot majhen obliž na velik madež, ki se je zgodil novinarjem in s tem posredno celotni slovenski javnosti, je bila ta razsodba”.Opozoril je, da se premalo poudarja, da do takšnih zadev, kot so prisluškovanje in poseg v komunikacijsko zasebnost, ne bi smelo prihajati, “ravno zato smo v imenu poslanske skupine SDS dali zahtevo za sklic nujne seje komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnost”. Na tej nujni seji želijo komisijo seznaniti s sodbo vrhovnega sodišča v primeru Ranc, obsoditi vsakršno ravnanje nespoštovanja pravice do komunikacijske zasebnosti in predlagati komisiji naj pristojnim organom predlaga, da komunikacijsko zasebnost zagotovijo. Petek je opomnil, da je sodba v primeru Ranc pomemben judikat  za svobodo novinarskega poklica. “Izpostaviti je potrebno, da je v primeru Ranc  šlo za napad na novinarsko svobodo in kršitev človekovih pravic, zato je komisija za človekove pravice pravi naslov, da to obravnava”. Pri tem je omenil, da bi lahko g. Potrata sejo sklicala sama, če bi ji bilo, kot pravi Petek, kaj do človekovih pravic, “ker tega ni naredila, smo zahtevo po obravnavi vložili mi”. Rekel je, da pogreša odziv varuhinje človekovih pravic, za katero pravi, da ima čas, da sklicuje tiskovne konference s predstavniki politični strank, ni pa obsodila  posega v človekove pravice novinarja Ranca, kar je s to sodbo vrhovnega sodišča povsem evidentno. “Tudi sam sem pisal o aferi Vič-Holmec in po mojih podatkih so si takrat kriminalisti poleg Rančveih pridobili vsaj še en izpis telefonskih pogovorov vsaj še enega novinarja. To bomo danes težko ugotovili in dokazali, razen če bi še kdo od takratnih akterjev na policiji ali tožilstvu bil pripravljen povedati”. Omenil je, da bi bilo prav, glede na dejstvo, da je Ranc v okviru afere Vič- Holmec preiskoval nepravilnosti, nezakonitosti in znotraj tega tudi politično korupcijo in koruptivnost takratnih oblasti, da novinarsko društvo o  tem obvesti tudi Greco, “skupino držav pri Svetu Evrope za boj proti korupciji, ki jo vodi, zanimivo,  Drago Kos, ki je vpleten v primer Ranc. Pa tudi Transperecy International, to pa zaradi tega, da mednarodni javnosti predstavimo, da ima naša država pravni red, ki je sposoben zaznati in razkrivati nepravilnosti na področju vseh vrst korupcije in da je to sposobna tudi sankcionirati”. Na koncu je opozoril na nevarnost, da bi zašli v sindrome totalitarizma, “ko so rablji bolj cenjeni in nagrajevani kot pa žrtve. Drugače povedano, da ne bodo tisti, ki so Rancu kršil človekove pravice večji medijski junak kot pa vaš kolega Tomaž Ranc, ki so mu bile človekove pravice kršene”.