Pelicarić zanikal navedbe Mladine o vsebini srečanja z dr. Orožen Adamičem

Hrvaški diplomat na laž postavil zadnji konstrukt Mladine. “Nikoli v nobenem kontekstu nisem povedal kaj takega”, je pojasnil za STA in hrvaške medije. Bivši pomočnik hrvaške zunanje ministrice Neven Pelicarić je popoldne za STA in hrvaške medije zanikal, da bi se z bivšim slovenskim veleposlanikom dr. Milanom Orožnom Adamičem na srečanju 18. junija 2007 uradno ali neuradno pogovarjala o kakršnih koli dokumentnih iz začetka 90. let, kot je danes poročal tednik Mladina. “To ni bila tema pogovorov,” je dejal Pelicarić.”Prebral sem, kar je pisala Mladina. Kar omenjajo, ni bila tema pogovora. Nikoli v nobenem kontekstu nisem povedal kaj takega,” je dejal Pelicarić, poroča STA. “Dejstvo je, da je srečanje bilo, kot je tudi dejstvo, da smo vložili noto. O tem, kar navaja Mladina, se nismo pogovarjali ne med srečanjem, ne prej in ne potem. To enostavno ne drži,” je poudaril Pelicarić. Tudi do tega, da bi bil narobe razumljen, po njegovem ni moglo priti, ker se z Orožen Adamičem o tem sploh nista pogovarjala.Kot je navedel, o vsebini srečanja govori tudi sporočilo za javnost, ki ga je še vedno možno prebrati na spletni strani hrvaškega zunanjega ministrstva. Pri tem je spomnil, da hrvaška stran na protestno noto iz junija 2007 ni dobila odgovora, zato so jo septembra istega leta ponovili, sicer pa tudi takrat ni bilo odgovora iz Slovenije, še zapiše STA.Politično ekstremistični tednik Mladina je danes namreč objavil diplomatsko depešo, v kateri slovenski veleposlanik v Zagrebu dr. Milan Orožen Adamič poroča Ljubljani o srečanju s Pelicaričem. Ta naj bi dr. Orožen Adamiča povabil na sestanek, da mu izroči diplomatsko noto, s katero je hrvaško zunanje ministrstvo od slovenske vlade zahtevalo, naj pojasni poročanja slovenskih medijev o domnevnem prisluškovanju takratnemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju s strani slovenske obveščevalne službe. V depeši naj bi veleposlanik dr. Orožen Adamič zapisal, da je hrvaški veleposlanik izrazil bojazen, da se “lahko zgodi marsikaj, še posebej, če bodo v javnost prišle zadeve, ki so se dogajale v letih 1990, 1991 in 1992”. Od tod nizkonakladniku zaključek, da se besede nanašajo na nezakonito trgovino z orožjem in da je s tem Hrvaška izsiljevala vlado Janeza Janše pri dogovoru o meji.Vlada Janeza Janše ni bila nikoli tarča nobenih izsiljevanj s hrvaške strani, prav tako se tedanja predsednika slovenske in hrvaške vlade Janez Janša in Ivo Sanader leta 2007 na Bledu nista dogovorila za reševanje obmejnega spora na Meddržavnem sodišču v Haagu, temveč le za ustanovitev komisije, ki bi proučila tudi to možnost. Tedanji premier Janša bi, v skladu z dogovorom med vsemi slovenskimi parlamentarnimi strankami, na dogovor s Hrvaško pristal le v primeru, če bi bili izpolnjeni trije ključni pogoji, glede katerih se je strinjala vsa takratna slovenska politika: 1. da se za izhodišče vzame stanje na meji na dan osamosvojitve, 2. da se pri presoji upošteva načelo zunanje pravičnosti (ex aequo et bono) in 3. da mora biti presoja ali arbitraža opravljena o vseh spornih točkah na meji in ne samo o meji na morju. Ker hrvaška vlada na pogoje ni pristala, konkretnega dogovora tudi mešana meddržavna komisija, ki je bila ustanovljena po sestanku na Bledu, ni prinesla.Hrvaški diplomat je tako vnovič postavil na laž tednik, ki najbolj goji sovražni govor.