Pekrski dogodki dokazali enotnost slovenskega naroda
ponedeljek, 23. 5. 2011V času pekrskih dogodkov smo Slovenci enotno in pokončno branili svojo mlado državo in kot narod dokazali, da znamo in zmoremo premagati vse razlike in delitve. Pekrski dogodki predstavljajo pomemben mejnik v procesu osamosvojitve Slovenije. Predstavljajo sliko reševanja nacionalnega vprašanja v takratni Jugoslaviji in dokazujejo, da je takratna JLA bila vojska, ki je varovala politično elito in sistem in ni bila koncipirana kot obrambna sila države pred zunanjo grožnjo.
Po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 v Sloveniji, je v času oblikovanja novo izvoljene vlade prišlo v maju istega leta do prefinjene razorožitve TO Slovenije, tudi s pomočjo slovenskih organov, ki so nasprotovali osamosvojitvi.
28. septembra 1990 je slovenska skupščina sprejela ustavna dopolnila s katerimi je Slovenija prevzela pristojnost nad TO Slovenije, 8. marca 1991 pa je bil sprejet akt, s katerim je Slovenja ustavila pošiljanje slovenskih fantov – nabornikov – v jugoslovansko vojsko in ustanovila učna centra za slovenske nabornike v Pekrah in na Igu. Uradno sta centra začela delovati 15. maja, 2. junija 1991 pa je bila opravljena tudi svečana zaprisega prve generacije slovenskih vojakov. To je bila seveda kaplja čez rob razmišljanja jugoslovanskih vojaških struktur, ki so že čez dva dni, to je 17. maja, zahtevale ukinitev obeh učnih centrov in pričele z ustrahovanjem novoizvoljenega slovenskega političnega vodstva. 23. maja je, po incidentu z dvema izvidnikoma jugo vojske, JLA z oklepnimi vozili obkolila učni center TO v Pekrah in zahtevala izročitev vseh nabornikov z dokumentacijo, kar je vodstvo učnega centra kategorično zavrnilo. Sledila so pogajanja na občini Maribor, kjer pa so s strani JLA prelomili dano besedo in ugrabili poveljnika pokrajinskega štaba TO, za izvedbo akcije so uporabili celo vozila z oznako rdečega križa. To je vzbudilo strahovit revolt in odpor Mariborčanov, ki so začeli fizično onemogočati premike enot JLA, tudi tankov in s telesi zaščitili učni center v Pekrah. Tako je žal prišlo tudi do prve žrtve v procesu osamosvojitve Slovenije. Vozilo JLA je brutalno povozilo Josefa Šimčika, ki je želel s skupino Mariborčanov preprečiti premike oklepnih vozil iz vojašnice proti učnemu centru. V Mariboru so začeli množično podpisovati peticijo proti takšnemu nasilnemu ravnanju JLA. In vendar je JLA takoj po razglasitvi neodvisnosti Slovenije že 27. junija v zgodnjih jutranjih urah krenila iz vojašnic in pričela okupacijo nove neodvisne države Slovenije. Dogodki v Pekrah so pokazali, da nobena sila v letu 1991 ni mogla ustaviti osamosvojitve Slovenije in nas spominjajo na dogodke izpred 90 let, ko je 1918 leta general Rudolf Maister postavil stvari na svoje mesto in obranil Maribor, tudi s pomočjo lokalnega prebivalstva.
Pekrski dogodki so pokazali pravilnost slovenske odločitve, da krene po svoji samostojni in demokratični poti. Slovenija je uspela obraniti svojo neodvisnost in vzpostaviti oblast na vsem svojem ozemlju ter doseči mednarodno priznanje in se vključiti v mednarodne institucije. Zato je prav, da je Slovenska vojska Pekrske dogodke vzela za svoje in jih vsako leto ustrezno obeleži kot svoj praznik. V tistem času smo Slovenci enotno in pokončno branili svojo mlado državo in kot narod dokazali, da znamo in zmoremo premagati vse razlike in delitve.
Rudolf Petan
poslanec SDS
Po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 v Sloveniji, je v času oblikovanja novo izvoljene vlade prišlo v maju istega leta do prefinjene razorožitve TO Slovenije, tudi s pomočjo slovenskih organov, ki so nasprotovali osamosvojitvi.
28. septembra 1990 je slovenska skupščina sprejela ustavna dopolnila s katerimi je Slovenija prevzela pristojnost nad TO Slovenije, 8. marca 1991 pa je bil sprejet akt, s katerim je Slovenja ustavila pošiljanje slovenskih fantov – nabornikov – v jugoslovansko vojsko in ustanovila učna centra za slovenske nabornike v Pekrah in na Igu. Uradno sta centra začela delovati 15. maja, 2. junija 1991 pa je bila opravljena tudi svečana zaprisega prve generacije slovenskih vojakov. To je bila seveda kaplja čez rob razmišljanja jugoslovanskih vojaških struktur, ki so že čez dva dni, to je 17. maja, zahtevale ukinitev obeh učnih centrov in pričele z ustrahovanjem novoizvoljenega slovenskega političnega vodstva. 23. maja je, po incidentu z dvema izvidnikoma jugo vojske, JLA z oklepnimi vozili obkolila učni center TO v Pekrah in zahtevala izročitev vseh nabornikov z dokumentacijo, kar je vodstvo učnega centra kategorično zavrnilo. Sledila so pogajanja na občini Maribor, kjer pa so s strani JLA prelomili dano besedo in ugrabili poveljnika pokrajinskega štaba TO, za izvedbo akcije so uporabili celo vozila z oznako rdečega križa. To je vzbudilo strahovit revolt in odpor Mariborčanov, ki so začeli fizično onemogočati premike enot JLA, tudi tankov in s telesi zaščitili učni center v Pekrah. Tako je žal prišlo tudi do prve žrtve v procesu osamosvojitve Slovenije. Vozilo JLA je brutalno povozilo Josefa Šimčika, ki je želel s skupino Mariborčanov preprečiti premike oklepnih vozil iz vojašnice proti učnemu centru. V Mariboru so začeli množično podpisovati peticijo proti takšnemu nasilnemu ravnanju JLA. In vendar je JLA takoj po razglasitvi neodvisnosti Slovenije že 27. junija v zgodnjih jutranjih urah krenila iz vojašnic in pričela okupacijo nove neodvisne države Slovenije. Dogodki v Pekrah so pokazali, da nobena sila v letu 1991 ni mogla ustaviti osamosvojitve Slovenije in nas spominjajo na dogodke izpred 90 let, ko je 1918 leta general Rudolf Maister postavil stvari na svoje mesto in obranil Maribor, tudi s pomočjo lokalnega prebivalstva.
Pekrski dogodki so pokazali pravilnost slovenske odločitve, da krene po svoji samostojni in demokratični poti. Slovenija je uspela obraniti svojo neodvisnost in vzpostaviti oblast na vsem svojem ozemlju ter doseči mednarodno priznanje in se vključiti v mednarodne institucije. Zato je prav, da je Slovenska vojska Pekrske dogodke vzela za svoje in jih vsako leto ustrezno obeleži kot svoj praznik. V tistem času smo Slovenci enotno in pokončno branili svojo mlado državo in kot narod dokazali, da znamo in zmoremo premagati vse razlike in delitve.
Rudolf Petan
poslanec SDS