Patricija Šulin za doslednejše spoštovanje veljavnih pravil Pakta za stabilnost in rast

»Pri obravnavi sprejetega sklepa o svežnju evropskega semestra, vključno z raziskavo o letni rasti za leto 2017, je zelo pomembno, ali se učinkovito uporabljajo veljavna pravila pakta za stabilnost in rast in ali se je okrepila povezava med strukturnimi reformami, naložbami in fiskalno odgovornostjo. Dvig gospodarske rasti je v evro območju še vedno prenizka, da bi lahko govorili o prepotrebnem večjem ustvarjanje delovnih mest, predvsem za mlade,« je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu v razpravi o izjavi Komisije glede svežnja evropskega semestra, vključno z raziskavo o letni rasti za leto 2017, dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

Po mnenju Šulinove potrebujemo učinkovitejše izvajanje strukturnih reform, spodbujanje naložb, zlasti v okviru novega Evropskega sklada za strateške naložbe, in bolje moramo upoštevati gospodarski cikel v posameznih državah članicah.

Evropska poslanka Patricija Šulin se je dotaknila tudi zadnje ocene Evropske komisije, ki ugotavlja, da je Slovenija v skupini držav, kjer obstajajo tveganja neskladnosti osnutka proračunskega načrta za leto 2017 z evropskimi pravili oziroma cilji. »Konsolidiran bruto dolg države je konec leta 2015 znašal 32,07 milijarde evrov oziroma 83,2 % BDP. Tako visoko povečevanje javnega dolga je predvsem posledica nadaljnjega zadolževanja države, kot tudi neustrezne trošarinske politike in neučinkovitega črpanja evropskih sredstev. Tako velik javni dolg, ki ni usmerjen k dvigu gospodarske rasti, pa ne more prispevati k ustvarjanju novih delovnih mest in boljši gospodarski rasti«, je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

Evropska komisija je predstavila svoja stališča glede ekonomskih in socialnih prioritet EU za naslednje leto in tako začela nov cikel ekonomskega upravljanja za leto 2017 oziroma tako imenovani evropski semester. Poleg ocen proračunskih osnutkov je Komisija predstavila tudi letni pregled rasti, poročilo o opozarjanju, osnutek skupnega poročila o zaposlovanju ter sporočilo o fiskalni naravnanosti evrskega območja in priporočilo o ekonomski politiki evrskega območja.  Komisija na splošno ugotavlja, da je okrevanje evropskega gospodarstva krhko, a dokaj odporno in naravnano na ustvarjanje delovnih mest. BDP je zdaj višji kot pred krizo, brezposelnost se zmanjšuje, naložbe pa ponovno rastejo. Vendar se posledice krize še vedno čutijo v smislu socialnega učinka, visoke ravni javnega in zasebnega dolga ter deleža slabih posojil.