Patricija Šulin: »Smo kot letalo, ki je padlo zelo globoko, naše črne skrinjice pa še komaj oddajajo signal«

»Tisti, ki mislijo, da je udbovsko in nasploh vprašanje raziskovanja prejšnjega propadlega režima nepotrebno, naj se ne čudijo, če se bodo prav zaradi njihovega podcenjevanja tega vprašanja, nekoč oni ali potomci in mi z njimi, zopet znašli v socializmu s človeškim obrazom, skupaj z nečloveško tajno politično policijo nove socialistične elite,« je dejal publicist in raziskovalec mag. Igor Omerza. Novi v nizu pogovornih večerov z naslovom “Referendum – nezaupnica vladi, ki zapira arhive UDBE in uničuje Slovenijo” je potekal 22. aprila 2014 v Slovenski Bistrici. Govorci so bili raziskovalec in publicist mag. Igor Omerza, nekdanja poslanka DZ Patricija Šulin in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Dr. Štuhec se je uvodoma dotaknil travmatičnosti našega naroda, ki ga bremeni že dolga leta. Zadnjo pobudo vlade, ki je spremenila zakon o arhivih, je označil za korak nazaj. »Namesto, da bi se slovenska družba čim bolj razbremenila pri dostopanju do naše preteklosti, smo priča nekemu obratnemu procesu,« je dejal dr. Štuhec in dodal, da gre v osnovi za vprašanje civilizacijske etike. »Ali bomo sposobni pokopati vse naše mrtve? Bomo lahko povedali, kar dolgo ni smelo biti povedano?« se je vprašal dr. Štuhec. Navzoče je tudi spomnil, da se je že v času osamosvojitve uničevalo arhive. »Kako je mogoče, da več kot po 20 letih nihče ni bil postavljen pred sodišče,« je opomnil dr. Štuhec in dodal, da je »dejstvo, da se je to zgodilo povezano s tem, da je bila na oblasti ena sama partija, ki je imela vse pod kontrolo, tudi represiven organ, to je UDBO. To govori o dejstvu, da se je nekdo ustrašil svoje lastne preteklosti.« Zakaj bi torej nekaj uničil, če si delal vse dobro?»Glede na druge procese, ki smo jim priča, kot je npr. Patria, je zanimivo, da nismo uspeli sprocesirati takšnega delikta, ki ni samo napad na demokracijo, ampak tudi kriminalno dejanje. Vendar vsak kriminalec skriva svoja dejanja,« je poudaril dr. Štuhec.?V nadaljevanju se je dotaknil naše nacionalne travme in dvoličnosti, ki vlada v Sloveniji. Ta teden bomo namreč spet praznovali 27. april, dan boja proti okupatorju. Vendar pa se očitno eni lahko ozirajo v preteklost, drugi pa ne. Dr. Štuhec je ob tem spomnil, da ima čas tri dimenzije (preteklost, sedanjost, prihodnost) in da ga je tako treba tudi interpretirati.?Dr. Štuhec je zbrane opomnil tudi na razmere med vojno in po vojni in na tiste, ki so najbolj nastradali, pa se kasneje niso maščevali, saj je bil »slovenski pregnani in pobiti del tako ustrahovan.« ?»Od kod torej ta strah in revanšizem?« je zbrane vprašal dr. Štuhec. Povedal je, da je v zadnjih mesecih prebiral knjigo Zdenka Roterja in ugotovil, da »ta nalepka »revanšist« služila kot obrambni ščit proti političnim nasprotnikom, da se jih pokaže kot grožnjo ljudstvu in da se kontinuiteta obdrži na oblasti.« »Tako se je tudi leta 2008 hotelo Janeza Janšo prikazati kot avtokrata,« je spomnil dr. Štuhec in dodal, da trenutno nimamo oblasti, ki bi sploh vedela kako upravljati z oblastjo, razen da državo zadolžuje do onemoglosti.Ob prebiranju Roterjeve knjige je dr. Štuhec tudi prišel do zaključka, da Slovenijo dejansko obvladuje šest ključnih ljudi: Milan Kučan, Zdenko Roter, Niko Toš, Spomenka Hribar, Tine Hribar in Gregor Golobič. »Teh 6 ljudi je odločalo o vseh ključni zadevah in aferah,« je poudaril dr. Štuhec in dodal, da sta bila od teh na volitvah samo Gregor Golobič in Spomenka Hribar. »To državo torej vodijo ljudje, ki se nikoli niso dali preveriti po demokratični poti ali jim ljudstvo res zaupa, da oni vodijo državo,« je poudaril dr. Štuhec. Ob koncu je še dodal, da vlada ne spreminja arhivskega zakona dobronamerno, saj je znano, da so leve vladne garniture vedno želela ustaviti procese raziskovanja. »Dokler obstaja tako stanje duha, potem ne moremo verjeti, da vlada z dobrim namenom spreminja zakonodajo. Nujno potrebno je, da se osvobodimo tega,« je zaključil dr. Štuhec.

Publicist in raziskovalec mag. Igor Omerza je podrobneje predstavil zakaj je spreminjanje zakona o arhivih velika napaka. V začetku je povedal, da je 7.3.1990 Ivan Eržen, zadnji načelnik slovenske tajne politične policije, ukazal masovno uničevanje udbovskega gradiva, 8. aprila pa so bili prve demokratične volitve, uničevali pa so tudi še po volitvah. 7.5.1990 je tako ekipa tednika Mladine ujela enega izmed številnih uničevalnih konvojev pred papirnico Količevo. »Tega gradiva se na žalost ne da povrniti,« je dejal mag. Omerza, je pa bistvenega pomena, da je gradivo, ki še obstaja, na voljo za raziskovanje.»Duh zakona iz leta 2006 je bil jasen: popolna odprtost z varovanjem osebne integritete tistih, katerim je življenje uničil zavrženi režim. Od leta 2006 pa do danes ni niti ena žrtev sprožila kakšnega procesa, da so bile kršene njene pravice. So pa se pritožili nekateri sodelavci Udbe,« je povedal mag. Omerza. »Vse se je spremenilo, ko sem leta 2010 objavil knjigo Edvard Kocbek – os. Dosje št. 584, kjer sem pokazal slovenski javnosti, da je kljub enormnemu uničenju udbovskega gradiva še ostalo toliko, da se da narediti solidna anatomija delovanja propadlega režima in njegove udarne udbovske pesti,« je dejal mag. Omerza in dodal, da je Pahorjeva vlada s spremembo zakona želela legalizirati nelegalno stanje, vendar pa so volivci na referendumu o arhivih junija 2011 zavrnili nove in omejujoče arhivske spremembe.Jeseni leta 2011 je za raziskovalce sledil nov udarec, ko je tedanji direktor Dragan Matič uvedel anonimizacijo – toda samo udbovskega gradiva in ne tudi na primer partijskega itd. »V arhivu je seveda prišlo, zaradi tehničnih razlogov, do velikih zastojev v dostavljanju gradiva uporabnikom in vsa zadeva bi kolapsirala, če ne bi novi direktor Jože Dežman po posvetu stroke in uporabnikov aprila 2012 anonimizacijo preprosto odpravil,« je pojasnil mag. Omerza.Marca 2013 pa je padla vlada Janeza Janše in nova vlada je pohitela s spremembami arhivskega zakona. V parlamentu so bile tako sprejete spremembe zakona iz leta 2006, ki pomenijo velik korak nazaj. Zakaj?»Zakon zapoveduje splošno anonimizacijo občutljivih osebnih podatkov in hkrati širi vsebine, ki bodo v očrnjeni obliki na voljo vsem uporabnikom in javnosti. Ob pozitivnem širjenju formalno odprtih vsebine pa sprejete zakonske spremembe te vsebine dejansko zapirajo,« je povedal mag. Omerza in na fotografijah pokazal tipično arhivsko škatlo, ki vsebuje na stotine strani dokumentov. Dva zaposlena v arhivu Udbe bi tako potrebovala ogromno časa za temeljit pregled in počrnitev teh podatkov. V arhivu je namreč 2,5 milijona fotografij! »Zdaj boste pa z 2 človekoma anonimizirali toliko strani. To lahko traja 500 let!« je bil kritičen mag. Omerza in dodal, da »duh zakona sedaj ni več popolna odprtost, ampak odprtost s počrnjevalnim zadržkom.«To lahko uporabnik sicer premaga s prošnjo in odobritvijo arhivske komisije, toda nove zakonske spremembe silno zaostrujejo odobritvene pogoje. »Kakšno garancijo imam, da mi bo vsaka arhivska komisija odobrila raziskovanje,« se je vprašal mag. Omerza. Pojasnil je, da je stari oz. obstoječi zakon odobritvene pogoje preprosto opredelil v 66. členu: »Za opravljanje raziskav z namenom zgodovinske, pravne ali publicistične ocene gradiva in delovanja organov oziroma organizacij… ter če interes javnosti prevladuje nad varovanimi interesi oseb (to je žrtev)… o skrajšanju roka nedostopnosti odloča arhivska komisija.«Nova zakonodaja pa bistveno zaostruje pogoje za pridobitev arhivskih gradiv, saj je že uporabnik definiran kot znanstvena organizacija, raziskovalec ali publicist, ki mora za pridobitev »izjemnega dostopa« arhivski komisiji predložiti »predstavitveni elaborat raziskave«. Mag. Omerza je še poudaril, da bi se morali zakoni pisati za daljše obdobje in uporabniki arhivskih gradiv ne bi smeli biti odvisni od vsakokratne kadrovske sestave vlade in arhivske komisije.»Rešitev je, da se sedanja koalicija in opozicija dogovorita, kako opredeliti popolno odprtost in naj se pri tem zgledujeta pri najboljšem, to je češkem zgledu,« je dejal mag. Omerza in dodal, da Čehi, ki imajo popolnoma neomejen dostop do dokumentov svojega propadlega režima, pravijo: »Kdor ne pozna svoje preteklosti je preklet v to, da jo bo ponovil.« Morali bi se zgledovati po njih.
»Tisti, ki mislijo, da je udbovsko in nasploh vprašanje raziskovanja prejšnjega propadlega režima nepotrebno, naj se ne čudijo, če se bodo prav zaradi njihovega podcenjevanja tega vprašanja, nekoč oni ali potomci in mi z njimi, zopet znašli v socializmu s človeškim obrazom, skupaj z nečloveško tajno politično policijo nove socialistične elite. To je izjemno pomembno vprašanje, ki ga mora naša družba razrešiti,« je zaključil mag. Omerza.

Nekdanja poslanka Patricija Šulin pa je zbranim predstavila pogled na delovanje aktualne vlade. Po zadnji anketi Slovenskega utripa že 72% anketirancev ne podpira vlade Alenke Bratušek. Šulinova je povedala, da se je že pred dobrim letom dni, ob podpisu koalicijske pogodbe, videlo da ta vlada nima vizije. Vendar pa je po tem letu dni opazno, da ima še večje probleme, kar še najbolj občutimo državljani, še posebej z večanjem davkom. »Če ne prime en davek, bo morda prijel drugi davek,«  je predstavila mišljenje in delovanje vlade Patricija Šulin. Po padcu nepremičninskega davka tako zdaj vlada želi napolniti proračunsko luknjo s trošarinami. »Tako se ne vodi države. Smo ena najbolj zadolženih držav, med 2008 in 2014 smo se zadolžili za 20 milijard evrov, prav toliko je v zadnjih dvajsetih letih poniknilo v davčne oaze,« je bila kritična Šulinova. Naša država je iz dneva v dan bolj revna in zdajšnja vlada je ubrala napačno pot. »Zadolžujemo se prekomerno s prevelikimi obrestmi. Še slabše je, da se zadolžujemo zunaj države,« je poudarila Šulinova. Spomnila je tudi na slabo črpanje evropskih sredstev, zaradi česar bo Slovenija ob 1,5 milijarde evrov sredstev. ?»Zdajšnja vlada je padla na celi črti. Je nestabilna, zdrahe, ki se dogajajo v njej, menjave ministrov, pričajo o tem, da si ta vlada ne zasluži več zaupanja,« je dejala Šulinova.?Ob vsem tem se zelo povečuje število brezposelnih, še posebej med mladimi. »Če jih želimo zadržati v Sloveniji, bo treba veliko postoriti,« je poudarila Šulinova in dodala, da nujno potrebujemo tudi reformo trga dela, pokojninskega sistema in zdravstveno reformo. Povedala je še, da je tudi minimalna gospodarska rast, ki jo kot svoj veliki uspeh promovira vlada Alenke Bratušek, dejansko zgolj uspeh naših sosednjih držav kamor Slovenija izvaža.?»Smo kot letalo, ki je padlo zelo globoko, naše črne skrinjice pa še komaj oddajajo signal,« je dejala Šulinova in dodala, da je tudi Zakon o arhivih samo »eden od pokazateljev s čim se vlada ukvarja, namesto da bi se ukvarjala z ukrepi za oživitev gospodarstva.«?