Patricija Šulin: Še vedno smo priče nedopustnim kršitvam otrokovih pravic

»Otrok je dar« je v uvodnem nagovoru dejal direktor Inštituta dr. Jožeta Pučnika Boštjan Kolarič, Patricija Šulin pa je predstavila Konvencijo o otrokovih pravicah, prvi pravno zavezujoč mednarodni dokument, ki na enem mestu vključuje celotni razpon človekovih pravic.

»Združeni narodi so leta 1989 s sprejetjem Konvencije o otrokovih pravicah v svet poslali pomembno sporočilo, da so tudi otroci osebnosti z vsemi pravicami človeka, kot družba pa smo odgovorni za dobrobit otrok in na vseh nas je, da v polnosti uresničujemo Konvencijo o otrokovih pravicah, ki v središče postavlja interes, zaščito in pravice otrok, neglede na njihovo starost, spol, raso in versko pripadnost,« je poudarila poslanka, ki je opomnila, da so države podpisnice, med njimi tudi Slovenija, dolžne poskrbeti za zaščito slehernega otroka pred vsemi oblikami nasilja, zlorab, zanemarjanja, krutega ravnanja in izkoriščanja.

Patricija Šulin je omenila tudi resolucije in deklaracije s področja otrokovih pravic, sprejetih v Evropskem parlamentu. »Do nedopustnih kršitev otrokovih pravic še vedno prihaja, največ pa se jih zgodi v domačem okolju« je opozorila poslanka v Evropskem parlamentu, soavtorica pisne izjave Amber Alert o izboljšanju sodelovanja v nujnih primerih pri iskanju ogroženih pogrešanih otrok ter izboljšanju sistemov za opozarjanje o izginotju otrok v državah članicah.

»Spremembe na omenjenem področju so pomembne, reakcija pa mora biti takojšnja, saj smrt ugrabljenega otroka nastopi v 76 % primerov v prvih treh urah po ugrabitvi. V Evropski uniji pa letno izgine 250 tisoč otrok,« je poudarila poslanka, ki je povedala, da med sodelujočimi v projektu žal še ni Slovenije, ki pa je zaradi svoje lege in majhnosti zelo prikladna, da preko nje bežijo ugrabitelji z otroci iz drugih držav.

Patricija Šulin je spregovorila tudi o boju proti trgovini z ljudmi, ki predstavlja eno od desetih največjih nezakonitih dejavnosti zaslužkarstva. »Po nekaterih podatkih naj bi trgovina s človeškimi organi v svetovnem merilu ustvarila med 600 milijonov in 1,2 milijarde dolarjev dobička,« je bila jasna poslanka, ki se zavzema za hiter in odločen odziv proti trgovini s človeškimi organi.

O otrokovih pravicah in napredku na področju izobraževanja pa sta spregovorili gostji večera: sestra Polona Švigelj, misijonarka iz Senegala in mag. Alenka Gortan, gimnazijska profesorica. S povezovalko programa Simono Pavlič iz Krščanskega foruma SDS sta predstavili svoje izkušnje v šolstvu, izpostavili pa sta tudi slabosti in prednosti obstoječega šolskega sistema.

»Žal je v afriških državah izobrazba še vedno privilegij in ne temeljna pravica,« je dejala s. Švigelj, ki je odšla v misijon leta 2003. »V Senegalu je nataliteta velika, skoraj polovica prebivalstva je otrok, izobrazba pa pomanjkljiva kar je tudi krivda države, ki ne podpira izobraževanja, verjetno, ker lahko z nepismenimi lažje manipulira,« je dodala sestra Švigelj, ki ima izkušnje iz sobivanja kristjanov in muslimanov. »Senegal je v večini muslimanski, kristjanov je le okoli 5 %, tudi misijonske vrtce obiskujejo otroci obeh religij,« je razložila misijonarka.

Šolanje v Senegalu je obvezno, poudarek pa je na učenju branja in pisanja. Otroci nabirajo tudi veščine v znanju računanja, vsak dan pa je pred poukom 5 minut domovinske vzgoje. Učenci se zberejo pred zastavo in zapojejo himno. Sestra Švigelj je izpostavila razliko med otroci, ki so hodili v šolo in tistimi, ki niso. »Otrok, ki konča osnovno šolo, bo skoraj gotovo dobil delo. Če pa ne znaš pisati, brati in računati, slej kot prej postaneš postopač,« je opozorila Polona Švigelj, ki je dodala, da imajo starši do šolanja drugačen odnos kot v Evropi. Prav tako pa je izkušena misijonarka, ki je v Senegalu preživela 9 let občinstvu povedala, da so mnogi otroci izpostavljeni lakoti, nasilju in prisilnemu beračenju, žrtve pa so predvsem dekleta, ki so še vedno pogosto podvržene genitalnem pohablanju, 40 % pa jih je prisiljenih v poroko.

Mag. Alenka Gortan, profesorica angleščine in španščine pa je opozorila na luknje v šolskem sistemu, s katerimi se soočajo učitelji in učenci. »Po četrt stoletja v šolstvu ugotavljam, da šola ob upoštevanju vseh otrokovih pravic otroka v resnici omejuje, zatira, znižuje mu samozavest in povsem izniči njegovo ustvarjalnost,« je dodala mag. Gortan, ki meni, da bi morali učitelji otroku pomagati, da bi našel svoj talent in svojo strast. »Tako bo uspešen pri svojem delu in tudi srečen,« je poudarila profesorica na velenjski gimnaziji, ki pozna primer, ko si je osnovnošolec želel postati gasilec, učiteljica pa mu je to odsvetovala in ga silila na fakulteto. Fant je kljub temu postal gasilec in tej učiteljici rešil življenje. Prav tako mag. Gortan pogreša več umetnosti v šoli in zagovarja bolj enakovredno zastopanost predmetov, v primeru šolske reforme pa meni, da se bodo zadeve spremenile na boljše samo, če bodo končno v ospredje postavili otroka.