Patricija Šulin o predlogu razglasitve leta 2018 za evropsko leto kulturne dediščine

»Evropska unija se zaveda pomena kulturne dediščine, zato je pomembno, da se tudi Slovenija aktivira na tem področju in izkoristi dane priložnosti za kar bodo v letu 2018 dodatne možnosti, saj bo kulturi namenjenega več denarja,« ob predložitvi predloga Evropske komisije o razglasitvi leta 2018 za evropsko leto kulturne dediščine poudarja evropska poslanka Patricija Šulin, ki se zavzema za oživljanje starih običajih in navadah ljudi, ki so del kulturne dediščine narodov in imajo simboličen pomen.

»Čeprav je bila v Sloveniji leta 2007 ratificirana Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, se na ohranjanju in oživljanju znanj, ustnega izročila, tradicionalnih obrtnih veščin, starih ritualov in ljudske umetnosti ni naredilo dovolj,« opozarja poslanka, ki dodaja, da so večstoletne prakse in številna praznovanja že skoraj izumrli. »Kurentovanje je eden redkih običajev, ki ga poznajo tudi mladi, zasluga pa je prav gotovo tudi na strani lokalnih skupnosti, ki projekt finančno podpirajo in ga na takšen način ohranjajo,« nadaljuje Šulinova, ki meni, da je izpolnitev Unescove Konvencije, katere namen je dvigniti zavedanje o pomembnosti nesnovne kulturne dediščine, nemalokrat odvisna od politične volje pristojnega ministrstva. Vaški sejmi, postavljanje mlajev, furmani, praznovanje kolednikov, itd., so bili včasih stalnica, danes pa se le redki spominjajo njihovega pomena in namena, zato poslanka v Evropskem parlamentu opozarja, da lokalna kulturna dediščina, kateri se premalo posvečamo, niso zgolj zgradbe in arheološka najdišča, ampak je kulturna dediščina skupek navad, šeg, običajev, dodaten potencial pa prav gotovo ponujajo  tradicionalna kultura, številna narečja ter njihova dediščina, domača in umetnostna obrt ter lokalni festivali. Nikakor pa ne smemo pozabiti na pomen in dosledno uporabo jezika, ki ima kot nosilec nesnovne kulturne dediščine primarno vlogo pri ohranitvi stebra naše kulture in identitete.

»Evropska unija ohranja in razvija kulturno dediščino preko različnih programov, kot so Ustvarjalna Evropa, Obzorje 2020, Erasmus+, Evropa za državljane, finančno pa jih podpira preko strukturnih in investicijskih skladov,« razloži Šulinova, ki se strinja s komisarjem Tiborjem Navracsicsim, ki je rekel, da je kulturna dediščina ključnega pomena za našo prihodnost. »Spoštovanje lastnega naroda, narave in običajev je prav gotovo tudi korak h krepitvi ljubezni do domovine,« zaključuje Patricija Šulin, ki podpira prizadevanja in spodbude za ohranitev in razvoj kulturne dediščine ter konstruktiven dialog na evropski, nacionalni in lokalni ravni.