Patricija Šulin: Kulturna dediščina je steber naše kulture in identitete

Evropska unija se zaveda pomena in posebnosti kulturne dediščine in z njim povezanega kulturniškega turizma. Tudi na Primorskem imamo bogato kulturno dediščino in v celotnem deležu našega turizma ne gre zanemariti tudi prispevka, ki ga doprinese kulturniški turizem. Prav je, da se tudi pri nas vse bolj zavedamo, da je bogata kulturna dediščina naša velika priložnost, v svetu ta vrsta turizma že predstavlja 40 odstotkov celotnega turizma. Kulturna dediščina predstavlja velik podjetniški potencial na področju turizma, ohranjanje in promocija kulturne dediščine pa zahteva tudi visoka znanja in usposobljenost ljudi, kar daje nove priložnosti za kakovostna delovna mesta. Ko smo v Evropskem parlamentu razpravljali o kulturni dediščini, je tekla beseda tudi o podvodni kulturni dediščini, zlasti z vzpostavitvijo evropske poti po podvodni kulturni dediščini. Tudi na tem področju se Sloveniji odpirajo nove priložnosti. Da posebej ne omenjam še velik potencial, ki ga pri nas ponujajo narava, tradicionalna kultura, manjšinski jeziki ali narečja ter njihova dediščina, domača in umetnostna obrt, lokalni festivali in podobno.

Nedavno smo v Evropskem parlamentu obravnavali poročilo o celostnem pristopu do kulturne dediščine v Evropi in sama sem to poročilo podprla. Govorili smo o kulturni dediščini na lokalni, regionalni in evropski ravni in se ob tem spraševali, kako na vseh teh ravneh ravnamo s kulturno dediščino. Najprej se moramo ustaviti pri nas samih. Tudi v Sloveniji smo pri ravnanju s kulturno dediščino velikokrat zelo neodgovorni, saj je veliko primerov, ko so ob raznih gradbenih posegih uničili dragocene arheološke najdbe.

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) v svojem 167 členu govori o tem, da Unija prispeva k razcvetu kultur držav članic, upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost, hkrati pa postavlja v ospredje tudi skupno, to je evropsko kulturo. Evropska unija ohranja in razvija kulturno dediščino prek različnih programov, kot so ustvarjalna Evropa, Obzorje 2020, Erazmus+, Evropa za državljane, finančno pa jih podpira preko strukturnih in investicijskih skladov. Ne nazadnje tudi prek projekta Evropske prestolnice kulture, kjer je tudi Slovenija z Mariborom dobila precej evropskega denarja. Drugo je vprašanje, ali je Maribor uspel kapitalizirati to izjemno priložnost prestolnice kulture in v tem času postal pomembna kulturna in turistična destinacija.

Dediščina je na področju kulture tudi uvrščena med štiri prednostne naloge EU v obdobju 2015-2018. Evropsko leto kulturne dediščine bo leta 2018, ko bo za kulturo več denarja in na to bi se morali pripravljati tudi v Sloveniji. Evropska unija v svoji resoluciji poziva države, da bi za obnovo, ohranjanje in varstvo kulturne dediščine uvedle tudi razne fiskalne učinke, kot je znižano stopnjo DDV ali drugih davkov, saj se s to dejavnostjo ukvarjajo tudi v zasebni sferi. Resnici na ljubo pa glede na stanje v slovenskem proračunu na takšne ukrepe pri nas ne gre računati in bomo morali finančne priložnosti iskati kje drugje.

Kulturna dediščina je priča naše preteklosti, del naše skupne zapuščine za prihodnje rodove, kulturna dediščina je steber naše kulture in identitete. In v času, ko je pomembno vsako delovno mesto, skrb za kulturno dediščino in njena atraktivnost odpirata nove možnosti za navezavo kulture in gospodarstva. Kultura in gospodarstvo si nista na nasprotnih bregovih, kulturna dediščina ima tudi svoj gospodarski potencial. In obratno: turisti v kraje z bogato kulturno dediščino prinašajo denar, ki ga lahko nazaj investiramo v ohranjanje, obnovo in promocijo dediščine. Bogata in ohranjena kulturna dediščina bogati lokalna okolja in jim daje večjo atraktivnost. Evropski parlament je s to resolucijo kulturno dediščino uvrstil med pomembne politične teme in opozoril tudi na njen gospodarski potencial. To je gotovo priložnost tudi za Slovenijo. Le izkoristiti jo moramo.