Patricija Šulin: Kot družba smo odgovorni za dobrobit, zaščito in pravice otrok

Najučinkovitejša rešitev za zmanjšanje naraščajoče revščine otrok je v razvoju gospodarstva, dvigu gospodarske rasti in v odpravljanju brezposelnosti, izpostavlja Patricija Šulin. Kotdružba smo odgovorni za dobrobit otrok in na vseh nas je, da v polnostiuresničujemo Konvencijo o otrokovih pravicah, ki v središče postavlja interes,zaščito in pravice otrok, je med razpravo o zmanjševanju neenakosti sposebnim poudarkom na revščini otrok včeraj zvečer v Evropskem parlamentudejala evropska poslanka Patricija Šulin.Šulinova jeizpostavila tudi, da so države podpisnice Konvencije dolžne poskrbeti, daje sleherni otrok zaščiten pred vsemi oblikami nasilja, zlorab, zanemarjanja, krutegaravnanja in izkoriščanja.Zelopomembno je tudi, da dejavno sodelujemo in ozaveščamo ljudi o boju protitrgovini z otroki za katero koli vrsto izkoriščanja, med katere pogosto sodijoprisilno delo, prisilne poroke, nezakonite posvojitve in spolna zloraba,je nadaljevala Šulinova.Najučinkovitejšarešitev za zmanjšanje naraščajoče revščine otrok je v razvoju gospodarstva,dvigu gospodarske rasti in v odpravljanju brezposelnosti. Gospodarska krizanamreč vpliva na naraščanje revščine pri otrocih ter na uveljavljanje pravic,ki jih imajo otroci v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovihpravicah, je zaključila evropska poslanka Patricija Šulin.Številnedružine pa so izpostavljene revščini, otroci pa so prikrajšani za najnujnejšestvari, ki so potrebne za razvoj. Revščina med otroki v Sloveniji še vednonarašča in je v letu 2014 dosegla že 14,8 % kar znaša 56.000 otrok (1000 večkot leto prej). Revščini pa so najbolj izpostavljene družine z dvema otrokomain brezposelnimi starši, nekaj manj revnih pa je v enostarševskih družinah,kjer situacijo rešujejo predvsem na račun socialnih transferjev. V Slovenijije poskrbljeno za izobraževanje tudi najrevnejših, vendar so med otroki opaznesocialne razlike. V času šolanja nastajajo številni stroški, npr. za ekskurzijein izlete, najrevnejši pa si tega ne morejo privoščiti. Otroci, ki rastejo vdolgotrajni revščini, so pogosto tudi tarča sovrstnikov kar še dodatno vplivana njihov razvoj. Prav tako so revni otroci bolj izpostavljeni kroničnimboleznim in imajo več zdravstvenih težav, tudi, zaradi neurejenih, vlažnih inneogrevanih bivanjskih prostorov in slabe, neuravnotežene prehrane. Humanitarneorganizacije, ki pomagajo s paketi hrane, nudijo predvsem testenine, riž,marmelado, itd., otroci pa ostanejo prikrajšani za meso, sveže ribe, sadje inzelenjavo: kar je nujno za razvoj in zdravje. Slaba hrana vpliva tudi napovišanje telesne teže in s tem na še več zdravstvenih težav.Prepogostopa so otroci izpostavljeni tudi okolju polnem alkoholiziranosti in s tempovezanega nasilja, včasih tudi kriminala. Takšno neprimerno okolje puščaposledice na otrokovem vedenju in učnem uspehu.UNICEF rednospremlja statistiko in med drugimi priporoča, da bi države članice striktnoprenesle priporočila Evropske unije za rešitev situacije v nacionalnozakonodajo, da bi se Centri za socialno delo reorganizirali in nudili takojšnjopomoč, da bi bili otroški dodatki popolnoma izvzeti iz socialnih transferjevin, da bi bili otroci deležni polnega zdravstvenega zavarovanja, ne glede nastatus staršev. Država v času gospodarske krize ni sprejela dodatnih ukrepov(od 2008 do 2012 se je povečalo število revnih otrok za 7000), ki bi biliusmerjeni direktno na zaščito otrok. Zgolj socialni transferji niso dovolj.Prav tako ni dovolj, da se usmerjamo zgolj na tiste, ki so že pod pragomrevščine, spregledamo pa tiste, ki so tik nad cenzusom in so že jutri lahko podnjim. Najučinkovitejša rešitev je v razvoju gospodarstva, dvigu gospodarskeraste in v odpravljanju brezposelnosti, saj le zaposleni starši lahko rešijosvojega otroka pred pomanjkanjem.

“