Patricija Šulin in Tomaž Lisec na pogovornem večeru v Sevnici: »Evropska unija ni ovira, je priložnost!«

Evropska poslanka Patricija Šulin je na povabilo Tomaža Lisca, poslanca SDS v Državnem zboru RS, obiskala Sevnico, na pogovornem večeru z naslovom »Slovenija v Evropi« pa sta poslanca predstavila aktualno politično situacijo doma in v tujini.

»Pri združevanju Evrope je bistveno vlogo odigrala želja po miru,« je predstavitev o delovanju Evropske unije začela Šulinova, ki se je v nadaljevanju osredotočila na sestavo in pristojnosti Evropskega parlamenta, edinega neposredno izvoljenega telesa v EU, dotaknila pa se je tudi izvolitve Antonia Tajanija za predsednika Evropskega parlamenta. »Tudi sama sem ga podprla, saj verjamem, da bo s svojimi dolgoletnimi političnimi izkušnjami predstavljal potreben most med vsemi političnimi skupinami,« je dejala evropska poslanka, ki meni, da so prav te volitve pokazale, da koalicija, ki je bila sklenjena s socialisti ne deluje. »Koalicija je trdna, v kolikor so koalicijski partnerji vredni zaupanja,« je dodala Šulinova, ki verjame, da je uspeh EU odvisen od sodelovanja med državami članicami. Tomaž Lisec pa je k temu dodal, da EU ni ovira kot želijo nekateri prikazati. »EU je priložnost,« je bil jasen poslanec v Državnem zboru.

Patricija Šulin je nadaljevala s predstavitvijo svojega dela v prvi polovici mandata, s poudarkom na proračunu 2017, ki znaša 157.8 milijard evrov za obveznosti in 134.9 milijard evrov za plačila. Kot članica Odbora za proračun je opozorila, da potrebujemo večji evropski proračun za soočanje z izzivi in, da sedanja raven proračunskih sredstev, 1 % BDP-ja držav članic, ne bo več zadostilo za izpolnitev vseh ciljev. »Pozdravljam pozive k reformi evropskega proračuna ter novim lastnim virom za polnjenje evropske blagajne,« je dejala evropska poslanka, ki je obrazložila, da vpliva na proračun tudi Brexit, saj je Velika Britanija s 16 milijardami na leto drugi največji neto plačnik, takoj za Nemčijo. Šulinova je opomnila, da je Slovenija od vstopa v Evropsko unijo leta 2004 neto prejemnica, kar pomeni, da ji je na voljo več sredstev, kot pa dejansko vplača v evropski proračun. Slovenija je tako denimo v letu 2016 vplačala 411 milijonov evrov, prejela pa dobro milijardo evrov. »Tu pa so še nepovratna evropska sredstva. Do leta 2020 je na razpolago 3.2 milijarde evrov,« je dodala evropska poslanka, ki je pohvalila z evropskimi sredstvi izvedeno sanacijo sevniškega gradu. Tomaž Lisec pa je dejal, da prav nepovratna evropska sredstva omogočajo manjšim lokalnim skupnostim razvoj in, da je ni občine, ki ne bi gradila ali obnavljala s temi sredstvi.

Na februarskem plenarnem zasedanju pa je potekalo glasovanje o sporazumu CETA, ki ga je poslanka v Evropskem parlamentu podprla. »Sporazum bo prispeval k ustvarjanju rasti in delovnih mest,« je prepričana Šulinova,  ki je pojasnila, da bodo vsi uvoženi kanadski proizvodi morali v EU spoštovati evropske standarde in predpise v zvezi z varnostjo, okoljem in pravicami potrošnikov, pri čemer CETA ščiti tudi zaščitene geografske oznake evropskih proizvodov. »Prav tako naj bi se po analizah izvoz EU v Kanado povečal za 24, 3 % oziroma 17 milijard evrov, medtem ko naj bi se kanadski izvoz v EU povečal za 20.6 % oziroma 8.6 milijard evrov,« meni Patricija Šulin, ki zavrača populistične laži in zavajanja glede sporazuma. »Sporazum je v celoti skladen s politikami Unije, tudi s tistimi na področju mednarodne trgovine. V tem oziru Sporazum ne bo omejeval ali spreminjal zakonodaje EU, prav tako pa ne bo spreminjal, zniževal ali odpravljal standardov EU na katerem koli reguliranem področju,« je bila odločna evropska poslanka, ki vidi v sporazumu priložnost za mala in srednja podjetja. »Odpravljamo trgovinske ovire, carine, povečujemo dostop do trga ter odpravljamo birokracijo. To je koristno predvsem za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo hrbtenico evropskega gospodarstva,« je poudarila Šulinova in dodala, da je 80 odstotkov od 70.000 podjetij, ki izvažajo v Kanado, malih in srednjih podjetij, da pa bodo morali sporazum dokončno potrditi še nacionalni in regionalni parlamenti držav članic.

V drugem delu pogovornega večera pa se je Patricija Šulin dotaknila še aktualnih razmer na avstrijskem Koroškem, kjer je Avstrija s 1. januarjem uvedla izredno zaostrovanje določenih pogojev dela slovenskih obrtnikov in prevoznikov v Avstriji. »Nobena država članica ne sme samovoljno spreminjati ta pravila in postavljati ovire, ki bi drugim državam članicam preprečevale dostop do njihovega trga. Poteza Avstrije je skrajno škodljiva in ni v skladu z evropskimi pravnimi normami,« je dejala Šulinova, ki se je s kolegi poslanci že obrnila na Komisijo ter jo povprašala kako misli ukrepati v primeru, ko Avstrija evidentno krši pravne norme. »Zelo negativno pa nas je presenetila tudi poteza politike na avstrijskem Koroškem, ki je v osnutek nove koroške deželne ustave zapisala, da je edini uradni deželni jezik le nemščina,« je zaključila Patricija Šulin, ki poziva Vlado RS, da naredi vse, kar je v njeni moči, da zaščiti slovenski jezik in slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem. Tomaž Lisec pa je k temu dodal, da potrebujemo za ureditev razmer odločno vlado, kar pa trenutna oblast ni. Lisec se je osredotočil še na preostala aktualna področja, vključno s področjem vajeništva.

Ob koncu večera sta si bila poslanca enotna, da ima članstvo v Evropski uniji številne prednosti, le te pa je potrebno predstaviti in približati našim državljanom. »Sta nas pa migrantska kriza in Brexit spomnila, da je EU še kako ranljiva, v kolikor ne nastopa enotno,« je zaključila Šulinova, Lisec pa je dodal, da potrebujemo močno EU, ki bo reševala nastale probleme na evropski ravni.